Velikost porcij v lokalih

Slovenske gostilne in restavracije imajo po mojem mnenju čisto prevelike porcije hrane. Jaz imam vedno znova slabo vest, ker v lokalu ne morem pojesti več kot polovico jedi, ki mi jo postrežejo, čeprav je zelo dobra. Čeprav mi je zelo hudo ob misli, da bodo to hrano vrgli proč, več kot toliko ne morem pojesti. Kaj pa drugi menite o velikosti porcij v slovenskih gostilnah/restavracijah? So prevelike/ premajhne/ravno pravšnje za vaše želodčke?

Lep pozdrav,

maja

3. feb 2002 19:06

Jaz bi rekla, da se velikosti porcij razlikujejo od lokala do lokala. Nekje je hrane občutno preveč, drugje pa tako malo, da se človek ne naje. Meni se zdi, da je mesa vedno preveč, priloge pa premalo. Ena kepica praženega krompirja je absolutno premalo - glede na razmerje do mesa. Za moj okus je tudi sladica premajhna - če naročiš menu, dobiš mali košček peciva (ponavadi biskvit, prerezan na pol in namazan z mastno kremo). Beti

3. feb 2002 19:26

Moram reči, da se z Majo čisto strinjam. Vzrok pa po mojem leži v tem, da so si nekateri "gostinci" želeli na tak način namesto s kvaliteto jedi pridobiti goste s kvantiteto jedi. Tudi meni preveč hrane na krožniku prej prežene tek kot ga vzbudi. Sicer pa v gostinstvu obstajajo normativi jedi, ki pa se jih očitno nihče ne drži?! Ob tem pa bi si želela, da bi tudi v gostinstvu uvedli kategorizacijo objektov, podobno kot so to storili v prenočitvenih obratih. Ne zdi se mi namreč logično, da bi za določeno pijačo oziroma jed v okrepčevalnici plačala isto ceno, kot v restavraciji na visokem nivoju. S tem ne želim reči, da bi morale biti cene v boljših restavracijah oderuške. Konec koncev za nočitev v hotelu s štirimi zvezdicami tudi plačaš več kot v hotelu s tremi ali manj zvezdicami. Zanima me vaše mnenje! Lep pozdrav, Kristina Kristina Stanovič

3. feb 2002 20:34

Pozdravljeni ! Spet se vam po dolgem času javljam. Ne davno tega sem imel probleme z računalnikom pa se nisem mogel prijaviti. Jernej me je na mojo prošnjo spet spravil v forum. Živel Jernej ! Naj vam še jaz povem svojo zgodbo. Snaha in sin sta ne tako dolgo nazaj praznovala petnajsto obletnico poroke, pa sta me povabila na slavnostno kosilo. Šli smo v Vipavsko dolino v Zemun. Take sobane pa vsa tista oprava, da je preprostemu človeku kot sem jaz kar nerodno. Preden smo šli tja sem se kar malo postil, da ne bi razočaral gostiteljev. Napaka, vam rečem. Zoprni kelnarji so letali okoli mene kot podrepne muhe, mi venomer jeli natakati v prazen kozarec in me kar naprej zasipali z umazanimi krožniki. Hrane pa nobene. Ne vem, kakšne igrice so se pravzaprav šli. Že tako sem bil ves sestradan, ko pa smo se odpravili domov, pa sem komaj lovil ravnotežje od lakote in popitega vina. Seveda nisem hotel nikomur nič reči, da ne bi po nepotrebnem koga užalil, obenem pa sem že razmišljal o pasulju, ki ga bom potegnil iz skrinje. Zahvaljena bodi moja draga žena. Res, da pasulj ni slovenska hrana, tista v Zemunu pa tudi ni bila podobna žgancem z ocvirki ali pa repi in matevžu, pa čeprav so se neprestano obmetavali s Slo fut. Lačnemu se srat upira, sem moral ponovno ugotoviti, tokrat pa tudi z mojimi flatusi nisem imel težav. Povem vam še, da brez težav pojem manj kot mi je ponujeno, obratno pa mi do danes še ni uspelo. Ves vaš Murko Franc

4. feb 2002 7:26

Se mi zdi da na Zemuni slovijo po "Slow food". Jaz sem šla enkrat v eno Slow food gostilno v Zgornjem posočju. Zelo urejeno, lepo dekorirano, super odnos, prijetni natakarji in tudi zelo poznavalski glede vin itd. A ja, zelo drago. Toda hrane je bilo res le za vzorec. Prijatelj, ki me je povabil na večerjo me je nato peljal še domov na narezek, saj sem bila pošteno lačna. Jaz po svoje razumem ta Slow food, toda kot sem že rekla, grem v gostilno ponavadi takrat, ko sem lačna in od ponujenega tudi pričakujem količinsko približno toliko, kolikor normalen človek poje za npr. kosilo. Zato tudi gre (grem zelo poredko) ponavadi v gostilno, ki je že preizkušena. larisa

4. feb 2002 8:45

Dragi jedci Ponudba v gostilnah in restavracijah je odvisna od dvojega: 1. od gostišča. Ponavadi nudijo podeželska in "proletarska" gostišča večje porcije kot mestna (zlasti "fina"), kar je odvisno od pričakovanj njihovih gostov. Gostinci se jim pač prilagajajo. O podeželskih krčmah gre glas, da "šnicel sega čez krožnik", kar naj bi bila dobra propaganda zanje (bila je pred desetletjii), a je vprašanje, če še velja. 2. Od osebe. Nekateri posamezniki potrebujejo več hrane kot drugi in tega ghostišča ne upoštevajoi. Desetletni otrok dobi enako porcijo kot dvajsetletnik, tridesetletnik ali sedemdestletnik, čeprav so njihove potrebe različne. Zelo redke gostilne dajejo skromnim jedcem manjše porcije in tudi manj zaračunavajo (npr. Center v Lescah), nekatere gostilne tudi ne upoštevajo zelo majhnih otrok, ki skoraj nič ne pojedo. To je vse. a to je v naši gostinski praksi zares velika izjema. Praviloma vsi plačujejo enako. Uravnilovka je popolna. Kot v avtobusih, kjer vsi plačajo enako ceno, a eni zasedajo le polovico sedeža, drugi, debeli, pa vsaj poldrugega. V Ameriki sem izkusil drugačno prakso. Kar je ostaslo, je lastnik vprašal, ali želim preostalo hrano vzeti domov. Rekel sem: Nimam psa, a je odgovoril: Ne za psa, za vas. Jutri vam bo prav prišla. Preostalo hrano (seveda ne juhe) so pakirali tudi v mnogih drugih restavracijah. To ni bilo prav nič sramotno (žal nisem obiskoval elitnih restavracij). Ne vem, kakšna rešitev bi bila mogoča pri nas. Več cen za različno velike porcije? Enake porcije s pravico do dodatka (repeteja)? Bife? Odnašanje hrane domov?Kdor ima predlog, naj ga pove. Je pa to problem, ki ga niti svet še ni rešil. Eger Sporočilo je spremenil(a) vid dne 04. feb 2002 09:01:52

4. feb 2002 10:16

Živjo! V bistvu se strinjam z vsem, kar ste ostali zgoraj napisali. Dodala bi le to, da imajo v gostilnah z obilnimi porcijami večji profit, saj prodajo večji zrezek za malo več denarja (ker smo dobili velik zrezek, se en pritožujemo nad ceno), manj se maorajo potrudit... Gre namreč za to, da ima lastnik več od tega, saj gosta postreže le enkrat, natakar in kuhar imata torej manj dela za več denarja, več jih lahko postrežejo. Če bi morala za toliko denarja postreči dve osebi s pol manjšimi zrezki, je lastnik na slabšem... Zato na nek način takih gostiln ne cenim, ker se mi zdi, da gosta ne cenijo dovolj. In tu se dobre gostilne ločijo od slabih. Upam, da sem razumljivo napisala. Ana Ledinek Sporočilo je spremenil(a) veverica dne 04. feb 2002 10:16:49

4. feb 2002 11:46

Pozdravljeni prijatelji! Formula za uspeh je jasna: a=čimvečja porcija b=čimboljši okus c=čimprijetnejši ambient d=čimboljša postrežba e=... f=čimnižja cena a+b+c+d+e...=x x-f=y y mora biti čim večji (nikakor ne negativen) Na prvi pogled bo izgledalo, da je bolj malo profita. Vendar s časom se ta vedno veča... Drugače pristanete na nivoju gostišča (v Lj. na Viču) z imenom po dvoživki oz. po priimku lastnika. Tam dandanes najdemo le Hudečka, ki si daje duška ob vinski kapljici in kritizira vso kulturo, ki ni po vzorcu njegovega veleuma. Račun prosim! Mile

4. feb 2002 12:27

Pozdravljen Franc Murko. Ali si s svojo kritiko mislil na gostilno "Pri Lojzetu" v dvorcu Zemono pri Vipavi? Tvoja snaha in sin sta najbrz imela najboljse namene in sta te povabila na jedaco in pijaco v lokal, v katerem pac ni umazanih kroznikov. To kar si videl na kroznikih so bili vzorci oz. pri kasnem se pozlata. Njihova kuhunja, meniji so sestavljeni iz osnov slovenskih ljudskih jedi, je zaslovela v Evropi. Postrezba vin sloni na vinih iz te regije. Natakarji v tem lokalu vedo natancno, kako morajo postreci gosta. V takem oz. podobnem lokalu pomeni prazen kozarec pred gostom, da gost zeli se vina. V nasprotnem pomenu, pa mora gost z gesto ali pripombo nakazati natakarju kako in kaj! Velikost porcij je prirejena kolicini hodov med jedmi. Z mojimi prijatelji sem tam narocil menu s sestimi hodi, uzivali smo 9 vrst pijac (v glavnem vina) in placali smo 7 tisoc SIT po osebi. Lep pozdrav vsem Henri

4. feb 2002 14:00

Hojla vsi, ker grem na kosilo ali vecerjo vedno lacna, pricakujem, da bodo v gostilni znali dobro napolniti moj trebuscek. Bolj kot kolicina me moti okus. Od vseh gostiln, ki smo jih ze obiskali, smo se pri nas doma odlocili za dve, ki jih konstantno obiskujemo ob posebnih, svecanih ali praznicnih dogodkih. V eni nam postrezejo s kitajskimi v drugi pa z evropskimi oz. slovenskimi jedmi. Porcije so primerne, ce je pa kdo se lacen, praznino zapolni se kaksna dobra sladica. Moje mnenje je, da vecerjo ali kosilo dopolnjujeta tudi prijaznost osebja in vzdusje v prostoru in obroki morajo biti primerno veliki. Dejstvo je, da se ne da vsem ustreci. Gostinci so si pri merah vzeli neko povprecje, ki pa tezko zadovolji vse lakotnike in lakotnice. Nekateri pac pojemo vec, drugi manj. lepo pozdravljeni

5. feb 2002 22:22

Meni se zdi čisto O.K. če prosim natakarja da mi zavije moj "ostanek" na krožniku, zakaj ne, saj plačam celotno porcijo in vsekakor lahko pojem ostanek drug dan ( no ali pa to stori MOJ pes namesto mene). Nekaterim pa to ne gre preveč rado z jezika, ampak v gostilni tako ali tako vse vržejo stran, ali pa imajo predebelega psa. Porcije se pa res razlikujejo od likala do lokala, celo v taki meri, da hrano dobesedno iščeš na krožniku med vso tisto dekoracijo. Saj ne rečem, dekoracija doda tisto piko na i, tudi naše oči so lačne, ampak nekje pa pretiravajo. Noro se mi zdi v nekaterih pizzerijah, ko je pizza tako velika, da jo 3-je komaj nesejo.... Všeč so mi predvsem natakarji/natakarice, ki niso vsiljivi in se z njimi lahko lepo pogovoriš, poveš kaj bi rad in ne tekajo za vsako stvar spraševat šefa ali kuharja. Za tak poklic moraš res imeti ŽIVCE in biti fleksibilen. Hvala bogu, da imamo veliko izbiro restavracij z različno hrano in cenami, saj vsi tako ali tako nikoli ne bomo zadovoljni. Anča