Molekularna kuhinja

7. feb 2007 19:17

bom drugič napisala da papamo v izogib zgražanju. Vseeno pa si ga s stavkom o kemiji kot vedi vendarle malo pihnila mimo. Lažje bi seveda ocenjevala - če bi gledala prispevek, ali prebrala kakšen članek o tem (v Poletu je že bil en zanimiv na to temo). Je pa res, da so že dolgo tega eni pametni rekli, da se o okusih ne razpravlja. Lisa

7. feb 2007 19:39

Mene ni nič fasciniralo. Nasprotno, izgubila sem ves apetit. Pražen krompir in dunajc v originalni obliki sta še vedno zakon !!!!! Lp, Asja

7. feb 2007 20:11

Izjemno zanimivo za pogledati - absolutno! Ker sem radovedne narave, bi z veseljem hrano tudi poskusila. To bi pa bilo tudi vse. Nič, prav nič se ne more primerjati z doma (če je seveda možno) pridelano in dobro pripravljeno jedjo. V glavnem se strinjam z rimljanko. ssilva

7. feb 2007 20:50

Rimljanka na prvi strani imaš link od prispevka, ki je bil pri preverjeno. jade

8. feb 2007 2:45

Odkod razprava o kemiji?? Saj so vendar govorili le o različnih novih fizikalnih postopkih za predelavo hrane... In končno je vseeno, ali sorbet zmrzneš v zmrzovalniku ali s tekočim dušikom, če se ti tako bolj nobel zdi JasnaV

8. feb 2007 11:43

Po moje so se podobno zgražali, ko se je nekdo spomnil, da bi hrano pogrevali z mikrovalovi. Sedaj pa skoraj ni gospodinjstva brez mikrovalovke! Kar naj razvijajo take reči, mogoče pa tu dobim službo! (čeprav zaenkrat še vedno raje dam sladoled v hladilnik kot pa pod tekoči dušik). Ta nastrojenost proti kemiji je seveda včasih neutemeljena. Natrijev klorid ni kemija? Pa voda (H2O), pa voda, ki vsebuje CO2, pa saharoza, pa vanilin, pa soda bikarbona, citronska kislina, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, acidophylus ... Ne mi reči, da vi kuhate brez kemije! Če pa to res počnete, me pa povabite, da vidim, kako to gre Kuhanje navadne goveje juhe je "sama kemija"! Potem so fizikalni postopki: segrevanje, taljenje, zamrzovanje, ekonom lonec, tudi mešanje ... Gremo še gonjo proti fiziki! Atina

8. feb 2007 11:54

Atina, jaz se ne grem nobene gonje proti kemiji, pa tudi proti fiziki ne. Da ne bo kake pomote in napačnega razumevanja. Mi je čisto jasno, kaj pomeni beseda kemija na sploh in v kakem kontekstu se običajno uporablja tako, med ljudmi. Fizikalne in kemijske zakonitosti so bile pred človekom in njegovo "kemijo" in bodo tudi potem, ko človeka več ne bo. Itak smo en tak utrinek v vesolju življenja. rimljanka

8. feb 2007 15:48

Da spočneš otroka, mora priti med žensko in moškim tudi do kemije, a ta je drugačna od te, ki se omenja,he he. LP! fakin712

8. feb 2007 17:20

Nja, moram priznat, da večine stvari iz prispevka ne bi jedla . Sorbeti s tekočim dušikom Ne bi, razen če mi kdo razloži, zakaj tekoči dušik ni škodljiv. Mi namreč izgleda škodljivo in nenaravno, čeprav se zavedam, da dušik sam po sebi ni nevaren. Nenazadnje v zraku prevladuje. Enako velja za krompir iz sifona. A morda kdo ve, na kakšnem principu to deluje? pojma nimam, me pa zanima. Sorbeta s tobakom in algami ne bi, ker pač ne. Edini razlog je predsodek. So mi pa super izgledale tiste ribe na solnem žaru in sploh ideja solnega žara . Tudi Brancinov carpaccio mi je pa izgledal. Jagenjček z "brenerjem" (lahko bi rekli tudi gorilnik, ne bi bilo manj imenitno) - če bi jedla meso, bi ga lahko pojedla, ni nič čudnega na njem. Tudi liziko iz bele čokolade s tartufom bi pojedla. Solata iz balonaste mozzarele, bele pene, ki naj bi bila paradižnik, in dehidriranega pršuta? če tu ni nekih čudnih dodatkov, naj me kar brcne Hrenov zrak - haha. odlično - potem imaš doma eno kosilo za dvakrat - prvi dan je pečenkin zrak in juha, drugi dan juhin zrak in pečenka . In če se kdo zmrduje, mu pojasniš, da je to pač molekularna kuhinja. Čokoladni sufle z ostjo od sardele in olivami bi verjetno celo poskusila, čeprav mi je pa sama ideja tega malo zafnana in "gurmanska", kot bi rekla Rimljanka. Blazina s sivko je afnarija. No, pa sem izlila svoj gnev nad molekularno kuhinjo na internet... maja

8. feb 2007 17:53

zamrzovanje s tekočim dušikom ni nobena posebna fora in sigurno tudi ni nič škodljivega. gre za to, da živilo izpostaviš izredno nizki temperaturi, ki jo ima utekočinjen dušik (mislim da -186°C), zato v trenutku zmrzne. duših pa pri sobnih pogojih vre, kot bi voda pri npr. 250°C - zelo hitro ves duših izhlapi v zrak, kjer ga je pa itak že ves čas 78%. v hrani dušika ne ostane nič! hodila sem na neke kemijske vaje na inštitut jožeta štefana, kjer smo na tak način enkrat pripravili čokoladen sladoled - in bil je odličen. nič ni bil trd in zbit, kot če bi bil 3 ure v zmzovalniku. no, tale sifon pa tud mene zanima lep pozdrav!