Otrok nič ne je!

4. feb 2007 11:48

Imam te probleme že 14 let.Sem pedagoška delavka z izkušnjami.Bila sem pri zdravniku,pregled krvi je pokazal b.p.-mnejnje zdravnika je bilo-otrok ve kaj potrebuje.Šolska psihologinja je rekla da to dobro pozna,ker je bila sama taka do poroda in rekla da pač je to tako.Važno je da je kri v redu potem pa se bomo že znašli.Sama mislim,da otrok ne sme čutiti da je močnejši na tem področju.Naj je kar mu ustreza,in naj ne dobiva nikakršne pozornosti več kot vsi ostali. ena mš

4. feb 2007 12:44

Včasih se mi zdi, da nekateri zdravniki delajo po liniji najmanjšega upora - torej če otrok pred njim ne pade v nezavest ali če ni čisto pikast, potem naj bi bil otrok v redu. Jaz se ne bom zadovoljila z izjavo, da "tako pač mora bit". Zaradi podobnih stvari smo že zamenjali pediatra, pa nisem tečna mama, včasih sem bila raje tiho, kot da sem kaj rekla. Zadnje leto me je tole precej utrudilo in glede sina ne bom več tiho, je bil preveč bolan, da bi lahko vse požrla. Ali obstajajo ljudje, ki ti svetujejo kako ukrepat v takem problemu? Lp, Asja

4. feb 2007 13:00

Sploh nočem bit pametna, ampak a je njegova bolezen mogoče priložnost da mu razložite da so vitaminčki v različni hrani, predvsem sadju in zelenjavi, dobri zanj in da bi potem imel manj težav z boleznijo? Pri nas smo trije v družini, že odrasli otroci pa vsak od nas je drugačno hrano, sestrica itak vse poje, jaz skoraj vse, brat pa skoraj nič... Pa smo zrasli za isto mizo, ko je bilo treba pojest vse, drugače se nisi premaknil. Pa čeprav so tekle solze. :) Seveda tega ne priporočam, ker se mi ne zdi prav, ampak tako kot so napisali že drugi. Nič posebkov. Upam da bo pri zdravniku vse ok in da ima samo njegovo telo manjšo "krizo".

4. feb 2007 13:28

Galyka! Sinu sem že velikokrat povedala zakaj je potrebno jest sadje in zelenjavo, pa se ga nič ne prime. Ne vem, mogoče sem premalo "strašna", pa nič ne zaleže. Zadnje dni je zelo malo tudi pil in sem mu stalno težila, da naj pije. Ker se ga ni nič prijelo, sem začela grozit, da bo šel v bolnico in da bo dobil injekcije. Nočem grozit otroku ampak malo se ga je prijelo in je začel več pit. Mogoče se ga bo kaj prijelo tudi pri zelenjavi in sadju. Saj, mi je vseeno, če ne mara sendvičev s salamo, sirom in raznih namazov (to v vrtcu dol postrga in je samo kruh), in raznih -linotov, boli pa me, ker odklanja npr. rižoto kjer so bučke, korenje... Možu sem včeraj zvečer dala za prebrat vse, kar ste napisali in sva se na pogovorila in sklenila, da bova res naredila red. Kinder jajčke sem iz hladilnika, kjer so bili vedno na očeh in ostale bonbončke, skrila v škatle in samo jaz vem, kje so te stvari (še mož ne ve, he he he). Za kosilo bomo jedli zdravo hrano in hkrati delno upoštevali kar imamo radi. Choco-pops bomo probali najti bolj zdrav (če je to sploh možno), po možnosti, da ima notri več žitaric in manj čokolade in sladkorja. Ker, to je edina možnost, da zaužije tudi kaj mleka. Kakav zelo redko pije, jogurtov pa ne je. Sem pa danes res vesela, ker nima več driske in je celo nekaj več jedel!!! K zdravnici pa ga bom vseeno peljala. Lp, Asja

4. feb 2007 14:25

Asja je žal tako,da je tvoj sin osebnost,na katerega lahko vplivaš -spreminjati ga ne moreš.Ima svojo osebnost in svoje mišljenje.Vez med starši in otrokom je najpomembnejša.Trma je dobra za nadalje življenje,čeprav nam ni prav nič všeč.Je pa res da človek rabi zelo malo hrane za življenje.Vitamini se že povsod dodajajo,tako da so najbolj zdravi oglikovi hidrati v majhnih količinah,pa še vsega po malem zraven.Preiskusila sem vse možne varjante pa je to pripeljalo skoraj da vojne med obrokom.Vprašala sem se kaj je to zdaj moj namen ?Mame smo tiste katere moramo voziti tako,da gre v najboljšo smer. Joj spomnila sem se da sem za starejšega sina dobila nasvet od prijateljice da vspodbuja tek Pikovit tablete.Pri njemu se je zgodil čudež.Prvič mi je po njem rekel da je lačen.Vendar je učinkoval samo pri njemu. Pa še nekaj moram napisat,kar je čudno a deluje.Ko otroka določeno reč rečemo moramo tudi z svojim mišlenjem spodbuditi,da res to naredi.Če smo prepričani da jo bo-jo bo res,če pa ne -jo res ne bo.Sem preizkusila pa načeloma deluje.To je moč pozitivnega mišljenja! 100% pa žal ni nikjer. Veliko lepih doživetij in učenja vam želim ena mš

4. feb 2007 15:34

Se čisto strinjam z eno miš: tudi pri nas otroci niso nič jedli ampak znotraj tega "nič" se lahko skriva marsikaj. Pa piškoti pa sok pa puding..vsi pa mislimo, da mora pojesti kosilo! Pri nas je izgledalo tako, da je pojedel pol banane na dan in nič več, nobenega keksa, drug dan morda dva keksa itd. čisto smo bili obupani. njemu je pomagal vitaminski sirup, drugi tudi ni jedel, njemu ni pomagalo nič. Tudi zadnji otrok ni jedel a pri njem se nisem več sekirala. Zdaj pa vsi jedo, sploh ne vem kdaj se je to zgodilo. Zdaj vem da dokler je hrana na mizi se ni bati, bo že jedel, ko bo lačen. Otrok pa silno čuti naš pritisk, da bi moral jesti in se še bolj upira. Najprej naj se sprostijo starši, dojamejo, da se največ problemov skriva v pričakovanjih staršev koliko naj bi pojedel,a to so naše zmotne predstave. Hrana naj se ponudi, če odkloni pač odkloni, a vsaj dve uri nič priboljškov vmes. Potem spet obrok in če spet odkloni pač odkloni. Če je sicer zdrav, normalen otrok se ni bati! Verjemite, ko bi jaz zmogla tako razmišljati pri prvem, bi si prihranila veliko skrbi in bedenja ponoči v tuhtanju kam naj ga še peljem, da bo končno jedel...

4. feb 2007 16:11

Joj, sem čisto pozabila, da sem bila tudi sama absolutno neješč otrok, edini od treh. so za mano letali z žlico, pa je iblo vseeno, ali je bila moja najljubša hrana ali ne, enostavno nikoli nisem bila lačna. Sem pa shirala v bolnici, ker če nisi pojedel npr. juhe, nisi dobil naslednje jedi. Mama ja bila šokirana, ko me je prvič obiskala. Na koncu me je hodila očetova teta futrat, pa sem bila takrat stara že skoraj 9 let. Loni Makaroni

4. feb 2007 22:24

Asja probaj s pikovitom,s sirupom.Saj ni rečeno,da bo pomagal,je pa okusen pa vsaj nekaj vitaminov bo sinek dobil.Vem kako je ,ko veš,da je otrok lačen,pa noče jesti.Najboljše,da mu daš hrano,ki jo mara.Saj ne bo nič pomagalo če mu daš na krožnik "nekaj zdravega"pa tega nebo pojedel-boš na istem.Pri nas smo imeli kar nekaj problemov,ko sta bila otroka manjša,tam od dveh do petih let,potem se je stanje izboljšalo.Zdaj sta stara osem,hčerka je vse od zelenjave naprej-iz goveje juhe najprej poje korenček,kar tak cel,včasih še napol kuhanega.Sin je bolj izbirčen,zelenjave ne mara-zelenjavno juho mu moram precediti.Pa kaj,glavno da jo je,saj se je not kuhala zelenjava.Pa tudi pri drugi hrani je bolj izbirčen,ampak je pa res,da nikoli za nikogar ne kuham nekaj posebej. No in pri čem smo sedaj: hčerka ki je vse in moram rečt da se je razne viroze in prehladi lotijo veliko redkeje kot sina,je pretežka(ko je bila majhna je bila drobižek),sin pa je pravi ostržek Zato: nič se sekirat!Jaz sem se in zdaj vidim,da brezveze. Tašča to pa je druga zgodba.Hvalabogu ,da se odseliš!Ne vprašaj kakšne probleme sem imela jaz!Ubogi otroci ko so lačni!!!!Moja je celo sosedi rekla,da sej ni čudno da otroka nočeta jest če pa neznam kuhat!Ja nooo pa jih mora ona nafutrat-s čokoladoPozneje mi jie otroke ponavadi nafutrala 10min pred kosilom,niti sanjalo se mi ni,dokler se enkrat nista"zagovorila".Potem pa mi je ena pedagoginja v vrtcu svetovala,naj se pogovorim z otrokoma(ne s taščo)da naj tisto kar dobita od stare mame dasta na en krožniček in si prišparata za pozneje,no in je vžgalo! No konc mojih "cajtng"! Veliko sreče ti želim! Kristina

5. feb 2007 8:45

Asja, te probleme s prehrano imam tudi jaz z vsemi tremi otroci, še dobro da z možem vse pojeva. Mi te probleme rešujemo tako, da vsaj nekaj pri kosilu pojedo, malice so po njihovih željah, kruh, salama in viki krem, večerjo pa tudi dostikrat skuham. Kar se pa tiče sadja in zelenjave, pa pravi polom. Ne gre. Ko jim odpornost pade, dobijo vitaminske dodatke, pikovit ali sirup Čebelica Maja. Če so drugače zdravi, bojo tud zrastli. Jaz se po petnajstih letih tud sekiram ne več toliko. Malčica

5. feb 2007 9:09

Asja je napisal/a:

Nočem grozit otroku ampak malo se ga je prijelo in je začel več pit.

Draga Asja, verjemi da ne groziš, samo dobro mu hočeš. V končni fazi pa si le dosegla majhen napredek. Sporočilo je spremenil(a) galyka dne 05. feb 2007 09:11:11