Enostarševske družine

29. jan 2007 14:40

Takole bi rekla jaz: Veliko takih zgodb poznam in vse, ki so se preveč vlačile po sodišču in po sociali so imele neljube posledice za otroka. Dejstvo je, da otroci hitro rastejo, parkrat se boste obrnili in otrok bo odrasel. Ni prijetno, vem, ampak dejstvo je, da če nekdo želi nagajat bo nagajal. Te stvari je najbolje ignorirat in se držat napisanega. Če so to srede, so pač srede in naj bo tako. Enostavno se boste morali prenehat obremenjevat s tem in se s tem sprijaznit. Tako bo najmanj boleče za vse. Ko bo pa otrok pri očetu bo očetova skrb, da bo otrok šel tja kamor si želi, tako kot je rekla Marelica. Otrok bo namreč zelo hitro tudi sam odreagiral in zahteval določene stvari. Najbolj pomembno pri vsem je, da se v otrokovi prisotnosti ne pogovarjate grdih stvari o njegovem očetu in da se sami resnično prenehate sekirat zaradi teh sred. Če je tako določeno je pač tako določeno. Itak veste kakšen je in da bo to zahteval. Če boste to sprejeli vam bo lažje. lp Vesna

29. jan 2007 16:20

Predlog Cile ni najboljši,ker mora oče otroka prevzeti na naslovu stalnega bivališča.Vse ostalo je stvar dogovora,glede na to,da pa se oče noče dogovarjati,mu bi s tem ponudila priložnost za tožbo,ki jo boš prav gotovo izgubila.Glede na to,da do sedaj nista našla skupnega jezika,ga bosta tudi v bodoče težko.Moje mnenje je takšno,da bo edino otrok sam omehčal očeta. ati zlati

29. jan 2007 17:31

Predlgam, da se na CSD dogovorite, da se izven že določenih tedenskih razporedov določi termin med šolskimi počitnicami : julij pri očetu, avgust pri materi, naslednje leto pa obratno. Socialna delavka bo razumela , da s tem nočete nagajati, ampak UREJATE razmere. Ali tudi oče v sredo vzame otroka, če je bolan ? Ga ne. In dopust je izjemna okoliščina, zato bo težko trdil, da preprečujete stike, sploh če bo sam raradi nagajanja vztrajal pri birokratski obravnavi otroka. Je pa dejstvo, da roditelja nista narazen, ker se znata sporazumevati, ampak v VEČINI primero zato, ker se nikoli več ne bosta mogla sporazumeti. Mislim , da Ati zlati ne pozna načela, ki velja pri presoji: objektivne okoliščine, ki so v korist otroka. Oče bo težko dokazoval, da je en dan v letu, ki ga otrok ne preživi z očetom , velika škoda v primerjavi z dopustom, ki se ga otrok veseli. Je pa potrebno, da se očeta s tem novim dejstvom seznani pravočasno in na primeren način. CSD naj bi presojal v korist otrok, kadar se straša ne moreta dogovoriti. Nisem prav strokovnjak prav za to področje, načeloma pa na stvar gledam kot sem opisala. frina

29. jan 2007 17:37

Bravo Frina, točno tako.To je že vse res Reca, samo malo težje se je lahko sprijazniti kot pa to reči. Najbolj me pa žalosti, da imam svakinjo na Nizozemskem, sestro pa v južni Italiji, pa še na obisk ne moremo. Prav iz tega razloga se verjetno nikoli ne bom mogla sprijazniti. Bom sestro ali svakinjo obiskala lahko šele čez 15 let , ko bo tavelik že dovolj star ali kaj. No ja saj bo. lp,tilenboc

29. jan 2007 18:05

Tudi jaz sem atijevega mnenja.Skupaj z očetom ne bosta mogla reševat težev,ki nastanejo iz nespoštovanja sklepov sodišča.Ne pritiskaj na otroka ,da se mora sam dogovarjati z očetom.Samo reci otroku, da je to odvisno od očija in naj njega prosi. ena mš

29. jan 2007 18:23

Otrok je star 4 ( štiri ) leta, pa naj on posreduje ... frina

29. jan 2007 20:27

Če smo točni, je otrok star 3 leta in 10 mesecev. Žal se popolnoma strinjam s Frino. lp,tilenboc

30. jan 2007 19:00

Moja sestra ima punčko staro 8 let iz prejšnjega partnerstva in dva malčka iz sedanjega zakona. In je le malo bolje kot v opisani situaciji... Začelo se je, ko je bila stara 3 leta in se je sestra odselelia. Drama. "Pripada" (grozna beseda) mu vsak drugi viked in na začetku se je tega striktno držal ne glede na cestne razmere niti na bolezen otroka. Najhuje je bilo to, da ima on večjo kmetijo na dolenjskem (kjer sta prej živela skupaj) in nima časa za pazit malega otroka, tako da jo je vozil do staršev na Štajersko (mi smo pa na Primorskem) 4 ure vožnje v eno stran torej, s tem, da je on porabil že dve uri, da je prišel k nam... Otroka pustit na tako pot je bilo groza in prav nič lahko. In to ob 19h zvečer, ko je bil določen čas za "prevzem". Še zdaj ne vem, kako je malčica prenašala to pot. In nekako se je spotoma urejalo, res pa da je trajalo par let in nešteto mamčinih solz. Še vedno so problemi, ampak ko začne kaj komplicirat, sestra malo zaigra na osebno noto in vztraja - "naj bo otrok en teden med počitnicami pri meni, en teden pa pri tebi. Ali dva - dva. To bo bolje za otroka... pomisli malo nanjo... ipd. Samo vztrajnost je pa potrebna, sicer ni nič. Zdaj ko je malo večja, je lažje, ker se že sama ene toliko dogovarja z njim, pa še malo potrmari... pa je. Potem pa noče on izpasti zmaj pa popusti. Če to kaj tolaži. Upam, da se bo situacija rešila, zaradi vas in malčice. Najbolje, da se enkrat sama z bivšim usedeta in se pošteno pogovorita, pa četudi z ostrim tonom. Vztrajajte. In srečno! lisicka19