9. jan 2008 19:58
Joj se opravičujem, nisem imela namena biti tako ostra, kot je očitno izpadlo. Sem ena tistih (vražjih žensk), ki imamo dolg jezik in včasih stvari malo bolj odločno ubesedim, pri tem pa imam nasmeh na obrazu (Rimljanka se mi zdi, da imaš občasno podoben problem:) Včasih ti v življenju pride to še kako prav, včasih pa te tepe. No bo že.
Zmotilo me je to, da je vedno, ko mlada mami ali nosečka kaj vpraša enako. Ti samo ne kompliciraj. Ena reče jaz sem kadila, druga jaz sem pila vino, jaz božala na stotine muc, moja teta ni šla nikoli h ginekologu, moj je pri treh mesecih jedel krvavice... in moji otroci so zdravi. Že, že, ampak to ne more biti splošna norma. In ne morejo biti vsi, ki ravnajo drugače označeni za komplikatorje.
Takšni nasveti mi vedno izzvenijo tako pokroviteljsko. Matilda v njem zazna posmeh in tudi meni zveni tako, čeprav je v njih seveda veliko resnice (pa tudi zmote). Ta ton "ne kompliciraj" je rezerviran za mlade mamice. Nikoli ni takšnega tona v odgovoru za nekoga, ki kupuje tičino, kokosovo maslo, modelčke za muffine. Pa je tudi to na nek način kompliciranje, potrošnjištvo, lobiji, saj tega pred 20 leti nismo poznali pa se je vseeno peklo in jedlo.
Moje mnenje je, da gre pri mladih mamicah za en tak medgeneracijski problem. Starejše imajo po eni strani velikooo izkušenj, po drugi strani pa se mi zdi, da težko prenašajo nova dognanja, druge trende. Kot da te spremembe napadajo njih in kvaliteto njihovega materinstva. Tako kot moram imeti jaz spoštovanje do moje mame in njenega materinstva, tako pričakujem tudi od starejših spoštovanje do mladih mamic in njihovih novodobnih prijemov. Kako bi izgledalo, če bi se jaz posmehovala npr. moji babici. Načinu, kako je ona ravnala s svojim otrokom, čeprav se meni te metode zdijo v veliki meri out. Da bi ji očitala, da je premalo komplicirla in ji je zato umrl otrok. Enako neprimerna pa je tudi obrnjena slika. Da bi moja babi meni govorila, da preveč kompliciram, ker otroka ne hranim z jagodami in arašidi, da bi se ji zdelo mimo, ker ga pri pol leta hranim z mlekom za otroke in ne s kravjim mlekom, čeprav so to dognanja sodobne stroke. V tem vidim problem, na katerega sem hotela opozoriti. Ne samo v povezavi s to temo, ampak z večino, ki so povezane z nosečnostjo in otroci. Vidim tudi, da gre ta ton v nos številnim prijateljicam, ki so mamice. Zdi se mi, da bi lažje sprejemale tudi koristne nasvete, če le ne bi bilo tega tona v stilu »Ja, se človek včasih vpraša, kako so naši prednamci sploh preživeli, kajne?????"«
In še na temo mleko: moja mami, ki je po poklicu medicinska sestra in po domovih kopa novorojenčke (in je tipičen predstavnik filozofije ne kompliciranja) pravi, da sama do prvega leta starosti ne bi dajala kravjega mleka, potem pa bi. Pravi tudi, da je alpsko težje za prebavo in bi se zato odločila za navadno mleko.
Drugače pa pravi, da so mlade mamice zelo pridne, da imajo veliko znanja, posebej pa so ji všeč mladi očetje, ki so tako spretni in veliko pomagajo, česar v času, ko je sama rodila ni bilo. Pravi tudi, da so otroci v otroški posvetovalnici veliko bolj socializirani, kot pred 20 leti in se ne jokajo neprestano, tako kot smo se mi.
Glede kompliciranja pa pove, da pogosto komplicirajo in paničarijo tudi "izkušene" babice in vnašajo nemir v mlado družinico. Še večkrat pa so seveda odlične pomočnice, kuharice, varuške, svetovalke in še kaj.
Predvsem je pomembno obojestransko spoštovanje.
En pregovor, ki mi je všeč:
Tempora mutantur et nos mutamur in illis (časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi)
Pa brez zamere in veselo materinstvo vsem mamicam in nosečkam s kompliciranjem ali brez
magnolija
rimljanka 
), ampak pri kravjem mleku pa sem še vedno mnenja, da do 1 leta ni primerno.
veverica
