Močnik

27. maj 2009 15:20

gasperp je napisal/a:

Močnik je vedno sladka jed in ne slana. Ponavadi se je za zajtrk. gasperp

Pri nas pa ni tako. Poznamo slano in sladko različico, slednjo s kuhanim suhim ali svežim sladkanim sadjem. meni najbolj všečna različica je z marelicami. In pogosto je to za večerjo. Vidiš, gasperp, v tako mali Sloveniji pa tako velika pestrost.

Zaroštan močnik je pa seveda vedno slan.

rimljanka - zasebno mnenje

3. avg 2009 10:17

Končno. Zelo dolgo sem iskala jed, ki se imenuje po domače sok. Očitno so ga vedno delale stare mame in se tamlade tega nismo naučile. Potem pa mi je nekdo prišepnil, da bi to znal biti močnik. In zdaj ga bom kuhala tudi jaz. Mene ta jed spominja na mladost. Olgina Olgina

3. avg 2009 14:34

Meni pa je najboljši zakuhan v goveji juhi, tako je delala moja pokojna mama. Lp Talija

3. avg 2009 17:31

Malo za razvedrilo: Pri nas smo močnik včasih jedli dokaj pogosto. Mama ga je zakuhala v večji posodi, iz katere smo zajemali na svoje krožnike, kjer smo ga potem zalili z mlekom. Sladkali ponavadi nismo. V bistvu je bila to mlečno pocasta zmes brez kakšnega posebnega okusa in je nihče ni prav maral. Otroci smo malo brskali po krožnikih, mama pa nas je vspodbujala: "Jejte, otroci, da boste veliki in močni!" Ker ni zaleglo, pa še: "Mmmmm, kako je dober, da bi ga še anglečki jedli!" Tedaj je mlajši brat le vprašal: "Mama, zakaj ga pa ti ne ješ?" "O jaz pa ne, ga ne maram!" je odgovorila. Evo, čista resnica. Močnik (rekli smo mu tudi suk ali mlečni suk) je šel počasi v pozabo in mi ni prav nič žal za njim. LP Boris booris

3. avg 2009 17:36

booris je napisal/a:

Malo za razvedrilo: Pri nas smo močnik včasih jedli dokaj pogosto. Mama ga je zakuhala v večji posodi, iz katere smo zajemali na svoje krožnike, kjer smo ga potem zalili z mlekom. Sladkali ponavadi nismo. V bistvu je bila to mlečno pocasta zmes brez kakšnega posebnega okusa in je nihče ni prav maral. Otroci smo malo brskali po krožnikih, mama pa nas je vspodbujala: "Jejte, otroci, da boste veliki in močni!" Ker ni zaleglo, pa še: "Mmmmm, kako je dober, da bi ga še anglečki jedli!" Tedaj je mlajši brat le vprašal: "Mama, zakaj ga pa ti ne ješ?" "O jaz pa ne, ga ne maram!" je odgovorila. Evo, čista resnica. Močnik (rekli smo mu tudi suk ali mlečni suk) je šel počasi v pozabo in mi ni prav nič žal za njim.LP Borisbooris

Enako pri naši hiši.

Vanja

3. avg 2009 18:20

Prav zares - prvič slišim za močnik. Vsaj na našem koncu Pohorja tega niso delali.

Mi je pa stara mama kuhala podobno jed, ki se ji je reklo "forflčna župa". Iz moke in jajca je naredila velike kosme - forflce, iz slabe polovice naredila nekakšno prežganje na masti, ostalo je z veliko peteršilja skuhala v vodi in na koncu dodala prežganje. To je bila juha in moja najljubša jed. Že velikokrat sem jo poskusila skuhati, ampak nikoli mi ne rata tisti pravi okus. Imam pa krasne spomine na to jed.

Anja

3. avg 2009 20:42

V mojem otroštvu smo tudi večkrat jedli močnik in sicer za večerjo (predvsem otroci). Močnik je bil v naših krajih koruzni zdrob zakuhan v krop, podobno kot koruzna polenta, vendar je bil močnik tekoč, da si kuhanega vlil na krožnik. Ko se je malo ohladil, se je tudi strdil. Zalili smo ga z mlekom ali smetano, nikoli pa sladkali. Meni je bil zelo dober.

Tanja05

4. avg 2009 7:13

Smo nekako tule: ena jed - sto imen in eno ime - sto jedi.............................

rimljanka - zasebno mnenje

4. avg 2009 8:04

Ja res je rimljanka. Pri nas je močnik na kislem mleku kuhan koruzni zdrob. Teka