Katero vino h kateri jedi?

31. jan 2002 8:58

Pozdravljen g. Krešimir! Hvala vam za nasvete o vinu. Tematika je res zelo zanimiva in sem prepričana, da si bomo z vašo pomočjo precej obogatili znanje o vinih. Sama izhajam iz družine, ki se zagotovo že kakšni dve stoletji ukvarja s pridelovanjem terana. Vendar se nismo odločili za kvantiteto, ampak za kvaliteto, čeprav imamo na razpolago kar nekaj zemlje kjer bi lahko posadili dodatne trte. Moj nono (star ata) je namreč prepričan, da je le najboljša zemlja in najboljša lega tisto pravo ter nasprotuje sosedom, ki zaradi želje po dobičku zapolnijo celo osojne doline. Posledica je seveda upadanje kvalitete, saj stari ljudje pravijo, da en slab grozd pokvari deset litrov vina... Res škoda, da se na tak način meče slabo luč na naše edinstveno vino, ki mu ni para ne pri nas in ne v svetu, saj pravi kraški teran izhaja iz zelo majhnega področja na Krasu, kjer je mikroklima natančno taka kot mora biti (zemlja ni vse!). Stari Kraševci so namreč prepričani, da le vinogradi okrog vasi Križ, Šepulje, Tomaj, Dutovlje in Godnje dajejo pravi kraški teran. Zato se na žalost ne morem strinjati, da ima KZ Vinakras Sežana dovolj kvaliteten teran, ki bi bil poznavalcu tega vina izpolnil pričakovanja. Vino je sicer dobro, vendar ne odlično! Prav tako mi ne gre v račun, da omenjate Nerezine. Ali ni to kraj ob morju? Tam imajo kvečjemu refošk, ki je sicer zelo dobro vino, ampak težko verjamem, da imajo tudi teran (vsaj takega kot sem ga jaz vajena)... Lep pozdrav, Tina Tina

31. jan 2002 10:56

Pozdravljena ga. Tina Pri svoji razlagi se sklicujem na zakon o vinu in njegovo rajonizacijo. V zvezi z Kraškim teranom pa je prav zakon definiral vino in okoliš, ter ga ovrednotil kot slovensko posebnost. Glede Nerezin pa toliko: poznam vsaj enega pridelovalca ki ima vinograd v območju krasa. lp. krešimir P.S. Hvala za izhod iz anonimnosti.Ali kaj skrivate?

31. jan 2002 11:18

Spostovana Tina! Kompliment za ljubezensko izjavo vasemu teranu. Imel sem sreco, ko mi je Martina Vidmar (Dutovlje) podarila nekaj steklenic njihovega terana. Do Silvestrovega smo ga uzivali in se danes se nas ni prijela gripa Kraski teran daje trta refoska samo na Krasu. Poznavalci terana pravijo: se mrtvega obudi v zivljenje in da baje po njem ostanes vecno mlad... KZ Vinakras iz Sezane ima dober teran oz. nekaj razlicnih kvalitet. Lepo bi bilo, ce bi nam Kresimir ocenil te kvalitete? Obstojajo se drugi terani, n.pr. Bujski, vendar ta ni kraski teran. Ampak tista njegova izjava, da se v Nerezinah dobi..., kaj. Nerezine so naselje na otoku Mali Losinj (nekaj kilometrov za mostickom v Osorju -Cres) in kaj naj bi imeli tam. Cisto morje, kamenje in osat in nekaj fig proti Osorscici! Lep pozdrav vsem Henri

31. jan 2002 12:05

Od 11. ure do sedaj ze tretjic posiljam kompliment Tini za ljubezensko izjavo domacemu kraskemu teranu Pozdrav vsem Henri

31. jan 2002 16:13

...na pa sem zafarbala.. Henri, hvala za komplimente, čeprav sem prepričana, da bi si jih veliko bolj kot jaz zaslužil moj nono, ki živi za to žlahtno vince. G. Krešimir, hvala še za eno razlago, čeprav že nekaj časa vem, da je kraški teran posebnež med vini... To, da imajo pridelovalci iz Nerezin vinograde na Krasu pa še nisem slišala (ali sem sploh prav razumela?). Zanimivo! Lep pozdravček vsem! Tina Renčelj Ps: Ne, nič ne skrivam

31. jan 2002 19:08

Kompliment Tina za tvojo ljubezensko izjavo v zvezi s kraskim teranom Jaz sem imel sreco lansko jesen, ko so mi prijatelji iz Dutovelj podarili nekaj steklenic domacega terana. Se za Silvestrovo sem ga v krogu druzine uzival. Do danes nismo dobili gripe. Za kraski teran pravijo: se mrtvega bi v zivljenje obudil in se mlad ostanes (postanes): "Osti jarej" = ostani mlad je napis na fistuli iz 6.veka iz Skocjana pri Divacim, pa se Marko Polo ga je opeval (Drago Medved: Najlepse trte na Slovenskem). Kraski teran nastane iz trte refoska in samo na kraskih tleh! Ostali terani, kot n.pr. Bujskim so dobri, ampak samo dobri in nimajo niti podobnosti s kraskim teranom. KZ Vinakras iz Sezane ima nekaj kvalitet kraskega terana. Lepo bi bilo, ce bi nam Kresimir podal svojo oceno teh kvalitet? Ampak njegova izjava: ..pojdite v Nerezine? Ali je hotel zares povedat, da pozna tam vinogradnikai? In ce ga pozna, naj nam pove kdo je ta vinogradnik? Nerezine so naselje na morski obali otoka Mali Losinj, stisnjenega pod pobocjem Osorscice nekaj kilometrov za mostickom pri Osorju. V Nerezinah je lepo cisto morje, veliko kamenja in trnja ter nekaj smokev. Grozdja pa je toliko, da ga morajo dovazati iz celine. Lep pozdrav vsem Henri

31. jan 2002 21:43

Po dolgih letih občasnega spremljanja Kulinarične Slovenije vidim določen preskok kvalitete prispevkov in razprave. Mislim, da je bilo objavljeno res že dovolj pogrošnih receptov brez domišlije in vprašanj, ter pripomb ljudi, ki jih kuha sploh ne zanima. Nova rubrika je ena od rubrik, ki so tej strani primanjkovale, da bi si lahko ustvarila določeno strokovno verodostojnost. Heteru pa še moje osebno mnenje. Nekaj boš naredil že, če boš poznal osnovne značilnosti bolj znanih sort slovenskih vin. Pri nas je še vedno praksa, da vino delajo iz ene sorte trte, izjeme so redke, recimo Kristančič. V zatečenem primeru imaš srečo, kajti ni ti treba poznati ravno vsakega pridelovalca, vse ostalo pa je tvoja lastna domišlija. Prednost sommelierja je v tem, da poskusi veliko vina in ob dobrem spominu, ki ga mora nenehno obnavljati, vam lahko tudi dobro svetuje. Pa še nekaj. Krešo lahko potrdi, tudi to, da so tudi znani sommelierski tabuji o belem in rdečem vinu že začeli padati. Zanesite se tudi na svoj okus. Krešimirju. Kaj praviš o aromatskih snoveh v vinu, ki dajo vinu poleg sladkorno kislinske harmonije vino. Zakaj se mi zdi, da je štajerska kislina bolj agresivna od primorske. Kaj praviš na možno prilagajanje slovenskih vinarjev ameriškemu okusu, ki se glasi sladko in plehko.

31. jan 2002 23:02

Glede prilagajanja naših vinarjev ameriškemu okusu... Če se bo to zgodilo, nam še vedno ostane 100% pomarančni sok... Kljub temu, da je najboljša kuharska šola prav v Ameriki, najbrž večina prisotnih ve, kaj pomeni "American style" (preizkusil na lastni koži in sanjal o Sloveniji, Italiji in Dalmaciji...). Hvala bogu da sem Evropejec... Lep pozdrav, Domen Božeglav

1. feb 2002 6:39

eno so tabuji o belem in rdečem vinu, drugo pa je stvar okusa......meni se je že zgodilo (večkrat), da mi je zelo "zapasalo" rdeče vino poleg bele ribe...... sicer pa sem prfistaš suhega vina z malo kisline.....ima še kdo kakšen dober predlog za takšno vino iz primorskega konca (vipavska, ali goriška)...... Herman Teron

3. feb 2002 23:37

Pozdravljeni Lepo je biti med vami.Celo takrat ko grajate. Veseli me da debatirate, vendar o temi o kateri nimate dovolj podatkov, da si odgovorite na osnovna vprašanja. Nekajkrat sem omenil, da je vino odvisno od mnogih dejavnokov (letnik,sorta,pridelovalec,klima,čas trganja...),da je vsako vino v pravilo lahko suho,polsuho...,da nobeden letnik ni enak,da lahko dva soseda imata zasajeno enako sorto, pa vino nebo enako.... za to so vprašanja o sladkorju, kislini... odeveč. Eni pridelajo vino z 7 gr/kisline na liter in 10 gr sladkorja na liter, drugi pa manj kisline in manj slagkorja, odvisno od letnika do letnika.Potrebno je pozanti stil pridelovalca z minimalnimi odstopanji.Potrebno se je tudi učiti. Dati pred sebe dve steklenici iste sorte vina različnih pridelovalcev, ter ugotavljati razlike.To, da ste nekaj najdli v vinu ne pomeni nič.Treba je to nekaj prepoznati in ugotoviti ali je dobro ali slabo. Ni pisanega pravila da je vino ene sorte vedno suho, ali polsuho... Ni slabega vina. Vino je lahko drugačno. Pomeni,da ga pri opisovanju in pokušini primerjate z vinom ki ga poznate.Nikoli si ne dovolite, da rečete da so vina od določenega pridelovaca slaba ali dobra (kot si to upajo nekateri ). S takim dejanjem žalite pridelovalca ali osebo,ki to vino naroča. O priporočanju pa samo toliko: veseli me, da so nekateri najdli sožitje med rdečim vinom in temno ribo.Idealno. Naj povem nekaj o Kraškem teranu (ni drugega terana po zakonu o vinu) se vam to dopadlo ali ne. Kraški teran – Refošk iz Kraškega vinorodnega okoliša – območje Krasa med državno mejo in cesto Fernetiči – Sežana do vasi Štorje, ter reko Rašo na severu. Definicija: - Kraški teran je odlično rdeče, alkoholno lažje vino. Njegove odlike se kažejo v svojstveni cvetici, polnosti, sadnosti, visokem ekstraktu in živahni karminasti rdeči barvi. Vino ne dosega visokega alkohola ( 10 – 11 vol.% ), ima veliko kisline ( 8 – 11 g/l odvisno od letnika). Zaradi mlečne kisline ( 3 – 5 g/l ) in drugih sestavin npr. procionidol, se šteje kot zdravilno, medicinalno vino. Posebna cvetica Kraškega terana – po malinah, izvira verjetno iz zemlje, ki je bogata z železom. Kraški teran – je visoko kakovostno suho vino, karminasto rdeče barve z veliko vsebnostjo mlečne kisline, ter z nizko vsebnostjo alkohola. Njegove odlike se kažejo v izrazito sadnem okusu ki spominja na maline ali ribez, ter visokem ekstraktu, polnosti in harmoniji. Ste kdaj pomislili, da vi ogradnik ima vinograd na večih mestih, ste slišali za banko vin...? Malo pomoslite, mogoče dobite še kakšen odgovor. In ne pzabite. Tu sem da svetujem, ne ocenjujem, samo priporočam, ne debatiram o okusih, ponujam nasvete za paravilen izbor vina k jedi. Kmalu bo vsaka jed imela svoje vino, vsako vino svoj kozarec .... Bodite pripravleni na to, ali pa vedno naročajte eno vino ne glede na to kaj, kje in skom jeste. lp.krešimir P.S. Tema je prava, dobra, kompleksna. Lotili pa smo se je na koncu. Da bi bolje razumeli sožitje hrane in pijače si moramo obnoviti znanje o vinu,vinorodnih deželah,sortah,temperaturi postrežbe,kozarcih,hrani... Odprite novo temo o vinu - VINO (osnovne setavine in rajonizacija) !!(naj nekdo našteje 10 (deset) osnovnih sestavin vina.