Energija

17. jan 2007 20:48

Tudi sama sem imela podobne težave .Včasih ,ko je še v službi šlo kaj narobe.... uh.Bilo je hudo. Sedaj po kosilu pustim posodo na mizi pa me nič ne briga..in grem grem na bližnji hrib tako da hodim ene pol urce. Ko pridem domov sem prerojena .Polna energije.Grem vsak dan v vetru,snegu ,dežju... Radi in lepo se imejte ursa40

17. jan 2007 21:10

Ariella3, popolnoma razumem tvoje probleme. Mislim, da se danes večina nas, ki imamo takle nor tempo, kot praviš služba, otroci, šola in še mož, večkrat počuti čisto izžeto in brezvoljno. Kako pa si pomagati? Sto ljudi, sto čudi, bi jaz rekla. Enim najbolj pomaga tista kitica(10 minut) spanja po kosilu, drugi prisegajo na sprehod v naravi, tretji na avtogeni trening...Najbrž bo najbolje, da poskusiš lepo povrsti, pa boš videla, kaj tebi najbolj ustreza. Jaz osebno se včasih zaprem v kopalnico, ker pri nas velja pravilo, da v kopalnici (ampak samo tu) mamico pustimo na miru najmanj deset minut. In potem sedim in meditiram v miru in tišini celih deset minut!!! Pa čedalje bolj poslušam pametnješe od sebe, ki jih ne moti, če posoda na mizi počaka do večera, pa če postelje niso po vojaško postlane....Je sicer hudo, če si bolj picikato sorte, ampak če stisneš zobe se tudi da. Pa mož naj ti pomaga, saj konec koncev, če hočeta ob vsem tem imeti še kaj intimnega življenja, ne moreš bit ti napol mrtva, on pa poskočen ko kak dvajsetletnik.... kot je rekla mamamia, za take stvari ni važno.... in nekateri nabirajo energijo tudi tako (no ja,vsaj za moške vem, da to počnejo). Upam, da nisem bila preveč osebna in da boš nekako zvozila. Pa še to: ne vem, koliko sta stara tvoja otroka, ampak malo pa le pobrskaj po netu, če se te slučajno ni lotila kaka poporodna depresija. Je pravi pekel, verjemi. In ne poskušaj odrivati problema, ker ga ne boš sama rešila. Vse dobro, helenag

17. jan 2007 21:14

Če so otroci majhni, ni lahko, vendar meni je uspelo: 10 minut totalne tišine. Še danes, prižgem radio, se usedem, zaprem oči in "meditiram". Zame ni boljše sprostitve, nato lahko premikam gore lp Anamarija

17. jan 2007 21:26

Obstaja kaseta/CD Globinska sprostitev, ki traja približno 20 minut. Sama imam kaseto, ležem v posteljo, kaseto v walkman, slušalke v uhice in po končanem poslušanju sem polna energije. Kupiš jo lahko v knjigarni. tumpika

18. jan 2007 8:09

Enkrat tedensko hodim k maserki na Bownovo terapijo.Božanje, napram klasični masaži.Prvič sem šel iz radovednosti,naslednjič ,ker . Priporočam http://www.google.si/search?q=bownova+terapija&ie= http://www.fizioterapija-majerle.si/ siba

18. jan 2007 9:06

Tumpika, po končanem poslušanju take kasete jaz globoko spim. ;) Sama običajno popoldansko utrujenost "premagujem" s spanjem - če mi uspe, da se omejim na 20-30 minut, se super spočijem, če spim več, pa sem potem še 1 uro čisto "pijana". Je pa res, da sem potem lahko zvečer veliko dlje pokonci. Vendar pa moj način ni dober, ker dolgoročno ničesar ne reši. Si pa zelo želim, da bi lahko dobro funkcionirala z manj spanja, recimo 5 ur na noč, brez da bi me potem potolkel "spalni dolg" čez nekaj dni. SIBA, kako ta Bownova terapija učinkuje na zategnjene mišice, ki bi jim bilo potrebno malo konkretnejše gnetenje? Tudi kaj pomaga? cherry

18. jan 2007 9:44

No, še to se strinjam s helenog... pusti kaj tudi razmetano. Sama sem tudi bolj picajzljaste sorte, ampak nekje moraš potegnit mejo. Namesto, da bi vse lepo poštirkala, raje čas preživi z otroci. Navsezadnje - kot je rekla moja prijateljica - se otroci čez 10 let ne spomnejo, če je bilo vse pizzicato pospravljeno, se pa spomnejo vseh lepih trenutkov, ki so jih preživeli s starši. In če pride kakšna sitna teta na obisk ji reci, da se otroci igrajo ekološko sortiranje smeti... he he.... lisicka19

18. jan 2007 10:01

Bownova terapija je zakon!!!! Ne moreš verjet kako deluje!!! lp sam da se kuha..

18. jan 2007 11:14

Vidim, da imaš veliko obveznosti (vključujoč diplomsko nalogo). Vprašaj se, kako doživljaš sebe v zadnjem času - ali je tvoje življenje seznam vsakodnevnih opravil in tvoj dnevni smoter "kako se prebiti skozi dan", ali pa samo sebe doživljaš kako drugače? Ker, če samo sebe doživljaš kot nekoga, ki mora na dan opraviti xy opravil in naslednji dan spet xy opravil - potem boš sicer diplomirala, otroka bosta zrasla, ti pa duhovno ne boš napredovala. Je zelo veliko žensk, ki postanejo nekako prehitro zagrenjene in postarane predvsem zaradi tega, ker so celo življenje vse naredile in se pri tem tiho mučile. Hočem ti reči, da ni recepta, kako se pridobi energija nazaj. Trik je v tem, koliko si človek hkrati naloži. Ker če si naloži toliko, da v vse svoje naloge in aktivnosti ne more vložiti dolžne koncentracije, bo imel slab občutek in ta slab občutek bo ostal, ne glede na vse metode sproščanja. Definiraj svoje prioritete in se jih drži. Zdaj, ko delaš diplomsko in potem tudi vse nadaljenje življenje. Ni treba narediti vsega, ni treba biti vedno najbolj vneta čistilka, ni treba vedno najbolje kuhati, ni treba vedno biti tiho in ni treba vedno biti na poskok niti svojim otrokom (moja starša sta delala hišo in specializaciji v prvih petih letih mojega življenja, skladno s tem so se mi podajali varuhi, babica, tete in strici.....in vsi so me imeli radi in jaz sem bila prepričana, da sem najbolj ljubljen otrok na svetu....ob koncu dneva pa sta mi starša povedala pravljico za lahko noč...tako da sem imela občutek popolne varnosti....kvaliteta je tisto, kar šteje, ne kvantiteta). Nauči se reči NE, ne obremenjuj se s pričakovanji drugih, delaj pa konsistetno s svojimi pričakovanji (zna bti, da boš morala v razmisleku še malo ubesediti, kakšna so tvoja pričakovanja). Ti si najbolj pomembna oseba v svojem življenju. Za to, da bo razmislek bolje stekel, ti pripročam aromatično kopel. Pa kupi si nekaj kosov seksi perila, jaz vedno bolje razmišljam s takšno opremo. Vendelina jr.

18. jan 2007 11:43

lisicka19 je napisal/a:

No, še to se strinjam s helenog... pusti kaj tudi razmetano. Sama sem tudi bolj picajzljaste sorte, ampak nekje moraš potegnit mejo. Namesto, da bi vse lepo poštirkala, raje čas preživi z otroci. Navsezadnje - kot je rekla moja prijateljica - se otroci čez 10 let ne spomnejo, če je bilo vse pizzicato pospravljeno, se pa spomnejo vseh lepih trenutkov, ki so jih preživeli s starši. In če pride kakšna sitna teta na obisk ji reci, da se otroci igrajo ekološko sortiranje smeti... he he.... lisicka19

Res je, otrokom je pomembno, koliko časa so s starši z njimi oziroma bolje rečeno, kako preživljajo skupne trenutke, ne pa, ali je postelja zložena na črto in ali je dnevna soba pospravljena. Meni je tašča enkrat rekla, da bi, kljub dvema majhnima otrokoma, lahko imela bolj pospravljeno dnevno sobo, pa sem odvrnila, da je naša dnevna soba bivalni prostor, v katerem otrok ne bom omejevala, ne pa prostor, ki ga bom pospravljala. In me tudi ni motilo, če so bile čez dan po tleh drobtine od hrane, sem jih pač pometla zvečer, ko sta šla otroka spat. Danes pa sama pospravita za seboj, se pa še vedno spominjata bedarij in norčij, ki smo jih počenjali. In tako kot vendelina - še danes se spomni branja pravljic; tudi naša otroka se še danes, ko sta oba stara okoli 20 let, spominjata večernega branja in kako sta bila različna pri pogovoru o pravaljicah in nekaterih zgodbah...Mene je vse to navdajalo z energijo. Je pa res, da sem je imela še več, ko sem sebe postavila v ospredje. Ker če sam zase ne narediš nič, kako boš to lahko naredil za druge? tako da se strinjam z zgoraj omenjenim Vendelininim pisanjem. Mamamia mamamia