Mami - 50 let

Živjo!

Moja mamica v soboto praznuje 50 let. Lepo bi Vas prosila, za bilokakšen primeren verz. Vem, da je o tem že bilo govora, zato vse "pluskote" prosim za pomoč. NAjlepša hvala!

Karmen

jessy6

27. dec 2006 8:56

Čeprav nimam pluskota bi posredovala tale verz: Odprta je življenja knjiga zrelih petdesetih let, nad njo nihalo zlato niha, še vedno išče lepši svet. Ni čas za žalost in skrbi, zdaj čas je za veselje, obilo zdravja,dobre volje, to so naše srčne želje, naj te pot posuta s cvetjem še do sto pripelje! Lep dan! funuk11

27. dec 2006 9:46

yessy,kaj pa če bi ji napisala kaj po svoje,saj ni potrebno da je ravno verz.Če je misel napisana iz sebe,za mamo,je to lepše,kot vsaka,že napisana misel.Tisto,o zrelih pedesetih letih,pa.....je meni tako prežvečeno.Če bo prišlo iskreno in iz srca,bo to najlepša misel,ki jo mama želi slišati,pa če so to samo besede,ki imajo zelo veliko moč;rada te imam,mama.Tudi to ne zmore vsak ali pa nima več možnosti.Ti jo imaš,pa jo dobro izkoriti. [smarnica]Saša

27. dec 2006 10:39

Življenje je nepredvidljivo - kot deževen dan; lahko se spremeni v jasnino ali pa v orkan. Ko zreš nazaj, se v tebi morda poraja misel: Vihar, oblaki, sonce, dež - vse je imelo smisel! Na svoja leta glej le kot na čas uživanja, čas ustvarjalnosti in čas lepote bivanja, čas prijateljstva, ljubezni in čas rojevanja, čas nenehnega učenja in dozorevanja. Za rojstni dan želim ti zares veliko sreče, v žepu Cankarjev, Prešernov in Kobilic gneče, ljubezni, ki vsak dan naj ob tebi bo prisotna, pa zdravja - zanj skrbi naj usoda blagohotna! Vse bližje in bližje prihaja tvoj dan, ko trkal na duri ti bo Abraham, Brezskrbno,veselo mu vrata odpri, saj ta sivi mož ti le dobro želi. Prinaša ti zrelost in trezen razum, prinaša ljubezen in srčni pogum. Čeprav teh vrednot nisi nikdar izgubil, jih tokrat od njega še več boš dobil. Življenje ti je dalo krepko postavo, bogastvo je las ti vsadilo na glavo,. Zdaj,v zrelosti,rahlo lasje ti sive, a brki prijazen obraz tvoj krase. Najbolj odlikuje le srčna dobrota, ki tvoja najboljša življenjska je dota. Za zraven dobil si še par pridnih rok, ljubečo ženico in (dvoje) otrok. Življenje bogato te je obdarilo, le včasih v čašo grenčice nalilo. A vendar pogumno si čašo izpil, junaško sprejel si življenski izziv. Nad tabo naj vedno bo jasno nebo, a v tvojem naj srcu ves čas bo toplo. Naj ti optimizem nikdar ne zbledi- še bolj se življenju in sreči odpri! Ko nežno Abraham poboža, si še vedno kot cvetoča roža. Tvoje lice še lepoto kaže, tehtnica pa večkrat rada laže. Kaj če se v laseh blešči sivina, to prežene brž srca vedrina. Rad pogled se moški kdaj ustavi še na greha vredni ti postavi. Tudi, če na vrata trka mena, si šele zdaj polnokrvna žena. Leta naj te preveč ne skrbijo – ni ljubezen rekla še »adijo«! Prijatelj dragi naš slavi, ekraten velik jubilej! Je možno sploh, da slavljenec naš, že okroglih 50 imaš? Vendar poglejte ga, saj na sencih že malo res sivi, in ne le ena guba ga tudi že krasi. Čas pač ne prizanaša, človeka po svoje "bogati", mu daje razen izkušenj, že kupe spominov na minule dni. Lepo, a včasih tudi težko ti je bilo življenje teh 2 x 25 let, a sedaj ti zaželimo, da še lepše, bogatejše ti bo teklo še najmanj enkrat toliko let. Zato zdaj dvignimo kozarce in spijmo jih do dna, a nikar ne pozabimo, da Abraham naš, jih zdaj že 50 ima! ZOHA

27. dec 2006 13:41

vemves je napisal/a:

yessy,kaj pa če bi ji napisala kaj po svoje,saj ni potrebno da je ravno verz.Če je misel napisana iz sebe,za mamo,je to lepše,kot vsaka,že napisana misel.Tisto,o zrelih pedesetih letih,pa.....je meni tako prežvečeno.Če bo prišlo iskreno in iz srca,bo to najlepša misel,ki jo mama želi slišati,pa če so to samo besede,ki imajo zelo veliko moč;rada te imam,mama.Tudi to ne zmore vsak ali pa nima več možnosti.Ti jo imaš,pa jo dobro izkoriti. [smarnica]Saša

Točno tako. Pišem kot bivša 50-letnica. In ne na vsakem koraku poudarjati, da ima že toliko let . Naj bo obletnica, kot vsaka druga, le bolj slovesna...... Cila

27. dec 2006 16:53

Meni sta moja otroka za 40 rojstni dan na en listek napiala le: za najboljšo mamo, kar sma jih kdaj mela (dobesedno tako, namenoma z napakmi...). In je to najlepši stavek, kar sem jih kdaj v življenju slišala, in najbolj pirsrčna in iskrena čestitka, kar mi jih je kdaj kdo napisal....Mamamia mamamia

27. dec 2006 18:59

Hvala vsem, bom upoštevala vaše nasvete in jutri ustvarila unikatno umetnijo zanjo...sem prav voljo dobila.... jessy6

27. dec 2006 19:59

Evo ti še nekaj mojih tapametnih, seveda na štos obrjenih: Draga mama! - Postarati se sploh ni nobena umetnost - samo živeti moraš dovolj dolgo. - Pri dvajsetih nam ni mar, kaj si svet misli o nas; pri tridesetih nam postane mar, kaj si svet misli o nas; pri petdesetih se zavemo, da nas še opazi ne. - Vse življenje so mi dopovedovali, da moram spoštovati starejše - no, zdaj sem končno v letih, ko mi ni treba spoštovati nikogar več. - Starost sploh ni pomembna - če seveda niste kakšen sir. - Res si star, ko stanejo sveče več kot torta. - Da postajaš star, ti postane jasno, ko ne moreš več stopiti v starinarno, ne da bi se našel kdo, ki te je pripravljen kupiti. ---- tumpika

27. dec 2006 21:25

Jessy kot je napisalo nekaj predhodnic pred mano,sem tudi jaz takšnega mišljenja,da ji napišeš nekaj kar čutiš v srcu,s tem jo boš najbolj razveselila in tudi v spominu ji bo ostalo. Jaz ne bom nikoli pozabila misli moje hčere ,ki mi jo namenila za moj praznik. Napisala mi je takole:dons je tvoj praznik in je ni rožce na svet k jo ti ne bi bla vredna,najboljš bi blo,da bi ti drevo kupila,da bi vedela kok si najboljša mamica na svetu. S temi besedami mi je dala najlepše darilo v življenju. LP jelcy

30. dec 2006 13:39

Zdaj je sicer že prepozno, vendar bom dodala tole: Tistim, ki nimajo problemov z izražanjem svojih misli, najbrž nikoli ne bo jasno, koliko napora morajo drugačni vložiti v eno samo voščilo ali podobni pisni izdelek. Sama mislim, da je to kot s posluhom: eni ga imajo, eni ga nimajo, vsi pa se bojijo fušat, ker se bojijo posmeha ...in kritike . V svojem življenju sem dobila "naročila" za cel kup stvari: čestitko za radio, pogrebne govore za pokojnike, ki jih sploh nisem poznala, običajno pa za kak govor ali čestitko. Eno rodbino poznam do obisti, ker sem za približno 15 oseb za okrogle obletnice pisala kronike in voščila, po naročilu v verzih. Zavedam se, da je pomembno, kaj kdo napiše, prebere in pove. Prav zato z veseljem pomagam. Saj tudi meni hodijo šlihtat računalnik, za čisto temeljne stvari... Svet je razdeljen tako, da imamo različne sposobnosti.. In vsi pač nimamo vseh. Želim Vam, da boste našli pomoč, pa kakršnakoli že bila, ko jo boste iskali ... frina

30. dec 2006 22:22

Frina,zelo lepo povedano ela