So trenutki, ko rečemo,
nekaj je v zraku.
Nekaj lepega.
Nekaj nežnega.
Morda le vonj po potici in maku.
So trenutki, ki pričarajo nasmešek v očeh,
ki jih skrijemo v vrt,
da bi tam vsako pomlad znova vzcveteli.
So trenutki, ki jih skrijemo pod blazino,
da bi vsako noč zdrsnili v naše sanje.
Mogoče neopazni, a iskreni.
Kratki, a bogati.
Taki, ki rišejo pravljice
in se dotaknejo srca.
Enega sem ujela v dlan,
da bi ga položila v vaše naročje
in zaželela, srečno, zdravo novo leto 2007.
smrkolina