13. dec 2006 22:35
Vesna, telesne okvare se nikoli ne seštevajo na tak način, ampaj je to posebna metoda. Pri ostranjeni dojki: 1. dojka, 40 %, obe dojki 60% ( v obeh primerih je šlo za radikalen poseg).
Pri privem linku je tudi opisan postopek pritožbe in mnogo koristnih nasvetov za bitko z "zdravniki", ki pa je tvegana.
Ima precej izkušenj z IK in sem jim nekoč rekla: Upam, da bom umrla ali pa se upokojila zdrava, da ne bo treba niti vam, niti vam podobnim presojati o moji stopnji invalidnosti.
Naj kot primer povem: gospa, doma na kmetiji, kjer je SAMA z ostarelo taščo obdelovala grunt, je nekajkrat padla v nezavest v službi. Bojda zaradi srca. Sama je pokosila cel hrib ( priča!) in smo poslali kontrolorja, pa ravno takrat ni bilo nič.
Na komisiji so jo brez pripomb upokojili takoj, pri 40letih, čeprav je imala skrajno nezahtveno pisarniško delo. In se pogovarjava s tisto pričo: ali je res bolana, ali simulira, ali ( se ne upam napisat!). Kaj pa, če ženska umre,kar nenadoma, potem pa naju bo pekla vest.Upokojili so jo samo zaradi težav s srcem, pa ni spadala v skupino, ki bi ji grozila izguba službe.
Vas zanima, kaj se je zgodilo potem. To je bilo leta 1992. Ženska je od takrat kar naprej v časopisu: smučarska prvakinja v veleslalomu za svojo starostno skupino, prvakinja med tenisačicami našega območja, med zmagovalci starejših gasilk. Vozi kosilnico po tistih bregovih, da se kar kadi za njo. Praktično žari od zdravja.....Mineva 14 leto njenega aktivnega življenja.
Zaradi srčne bolezni pa po presoji zdravniške komisije ni mogla niti odlagati dokumentacije.Kar ni niti psihično zahtevno, telesno pa tudi ne. V primerjavi z obdelavo kmetije, skrbjo za kar nekaj repov v hlevu pa sploh...
Vem, da so na komisiji krivični. Včasih razdraženi,tudi nesramni do zavarovancev, ki jih je strah, kaj se bo zgodilo, včasih so presoje tako neumne, da bi se še privezane krave smejale ...
Ampak tako je pač v zdravstvu. Eni so dobri ( in takih se veselimo) in eni poklicu niso v čast ( in takih ni dobro srečati). Saj tudi življenje ni enako prijazno do nas, vsak pač nosi svoj križ ...
frina