3. dec 2006 11:26
Tudi mene so poslali. Imam končano fakultetno izobrazbo in sem se učila pisati prošnje...Štos, kaj. Vodji sta bili dve in ena je neprestano izkoriščala te 4 ure za popravljanje makeupa. Groza in strah ter predvsem izguba časa ter denarja. Udeležba je bila obvezna(če ne te črtajo iz zavoda), potne stroške so izplačevali z več kot mesec zamika...Stvar traja 3 mesece in potem se ponovi, če ne dobiš službe... Pišeš prošnje (bila je celo norma, koliko jih moraš napisati) in opraviti moraš razgovore po telefonu (kličeš firme, ki imajo razpise in tiste, ki jih nimajo), vse skupaj pa moraš ponoviti (prošnje in klici) po treh mesecih, da te te osebe ne pozabijo...
Ja, edina dobra stvar je, da srečaš ljudi, ki so v istem .... kot ti in da dobiš nove prijatelje ter se spraviš od doma (kar po 14 dneh udeleže postane že skoraj nadležna stvar)...Kaj vem, časopis lahko prebiram doma, internet in printer imam doma (na razpolago sta bila 2 računalnika za 15 ljudi)... Jaz sem zabijala čas s kuhanjem čaja za udeležence in z učenjem uporabe računalnika.. Prošnje sem pisala doma, ker tam ni bilo časa, da bi meditirala za računalnikom, in jih potem prekopirana na klubov računalnik (pregledovali so, če si res pisal prošnje)..Mogoče se je od takrat kaj spremenilo, tega pa ne vem...Hvalabogu sem dobila po enem mesecu službo prek javnih del in potem podaljšano za določen čas..
Lp
juhica
PS. Denar za znamke je dal klub..