REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA DELO,
DRUŽINO IN SOCIALNE
ZADEVE
INŠPE
KTORAT REPUBLIKE SLO
VENIJE ZA DELO
Parmova 33
,
1000 Ljubljana
T:
01 280 36 60
F:
01 280 36 77
E:
Obvestilo za javnost
–
29.1.2013
Inšpektor
ji nadzorujemo tudi prepoved kajenja na delovnem mestu
–
31. januar
–
dan brez cigarete
Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu iz leta 2011 je uveljavil nov pojem in sicer »promocija
zdravja na delovnem mestu
«
. Gre za celovita prizadevanja delodajalca, njegovih delavcev ter
družbe kot celote za izboljšanje zdravja in dobrega počutja delavcev na delovnem mestu. Ta
prizadevanja vključujejo izboljšave organizacije dela v zvezi z zdravjem, izboljšano delovno
okolje
, spodbujanje celovitega osebnostnega razvoja delavcev pa tudi spodbujanje zdravega
načina življenja delavcev, kamor pa spada tudi odvajanje kadilcev od kajenja.
Nadzor nad upoštevanjem prepovedi kajenja na delovnih mestih je v pristojnosti inšpekcije za
delo.
V
Sloveniji
smo
sicer že l
eta 2006
s
spremembo
Z
akona o omejevanju uporabe tobačnih
izdelkov
uvedli
popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih ter
zviše
vanje starostne meje za nakup tobačnih izdelkov iz dosedanjih 15 let na 18 let ter
starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. K spremembam na tem
področju Slovenijo zavezuje tudi Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije
za
nadzor nad tobakom, ki jo je ratificirala tudi Slovenija 26. januarja 2005.
P
odatki Inšpektorata RS za delo tako kažejo, da zakonodaja na tem področju
dobro
deluje.
V
Sloveniji je prišlo do sprememb kulturnih navad glede kajenja na delovnem mestu
–
de
lavci
praviloma spoštujejo prepoved kajenja na delovnem mestu.
Po podatkih I
nštituta za varovanje zdravja
redno ali občasno kadi vsak četrti polnoletni
prebivalec Slovenije, več moških kot žensk. Odrasli redni kadilci so v 80
-
90% začeli kaditi v
obdobju a
dolescence. V Sloveniji med mladostniki v starosti 15 let vsaj enkrat na teden ali
pogosteje kadi vsak peti fant in vsako šesto dekle.
Tobak je preprečljiv vzrok smrti. Ne obstaja
varna raven izpostavljenosti tobačnemu dimu.
K
ajenje škoduje tako rekoč vsak
emu organu v
človeškem telesu in je v Sloveniji med dejavniki tveganja na prvem mestu med vzroki umrljivosti
in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti.
Po poročilih
Svetovne zdravstvene organizacije
je kajenje danes najbolj razširjeno v
Vzhodni
Aziji
, saj kadi približno dve tretjini vsega odraslega moškega prebi
valstva. V zadnjih letih pa
kajenje močno upada v razvitem svetu, kjer kadilci predstavljajo okoli četrtino vse populacije, ne
zdi pa se, da ta navada kani izumreti.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo zaradi posledic kajenja letos umrlo skor
aj 6
milijonov ljudi po svetu. To pomeni več kot zaradi tuberkuloze, AIDS
-
a in malarije skupaj. Med
najbolj škodljivimi snovmi v cigaretnem dimu so katran, nikotin in ogljikov monoksid.
Raziskave so potrdile vzročno povezavo med kajenjem in razvojem številnih bolezni in
zdravstvenih težav pri kadilcih, predvsem:
-
rakavih obolenj (pljučni rak, rak ustne votline, glasilk, žrela, obnosnih votlin, nosne
votline, požiralnika, želodca, trebušne
slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja,
sečevodov, materničnega vratu in levkemija ter rak debelega črevesja in danke ter
ovarijev);
-
bolezni srca in ožilja (koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska kap,
ateroskleroza, bolezensko razširjenje
trebušne aorte);
-
bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, kašelj, povečano izločanje sluzi,
oteženo dihanje, pogostejše in resnejše okužbe dihal).