Kaj pravite na to "nedolžno stvar"?
Povzetek iz:
Celosten pristop k zdravljenju kandide
četrtek, 23. november 2006 @ 05:02 CET
Objavil: Pozitivke Kadar terapevt želi pozdraviti kandido, pa tudi, če jo želijo odpraviti oboleli sami, moramo najprej poiskati vzroke. Zakaj so se te nevarne glivice tako razširile po telesu? Če ne odpravimo vzrokov, ampak zdravimo samo simptome, se bodo glivice vedno znova vračale. Tak simptomatski pristop k zdravljenju glivic je žal zelo pogost in z njim dosežemo samo to, da se boj proti glivicam nikoli ne konča.
Glavni vzrok za nastanek glivic je pomanjkanje vitalnosti. Za razlago dva primera: če pogledamo list na zdravem drevesu, bomo zaman iskali glivice. Ko pa list odpade na zemljo, se "mrtvega" lista takoj lotijo glivice - in tako je tudi prav! Podobno je pri človeku z nožnimi glivicami. Koža je na prizadetem delu tako slabo prekrvavljena ali tako kisla (kar je posledica nizke vrednosti pH zaradi zakisanosti telesa), da se vitalnost na njeni površini zmanjša in glivice se lahko takoj naselijo in razmnožijo, ko pride ta del kože z njimi v stik (na primer na kopališču ali v savni).
Nikoli nimamo samo ene vrste glivic
Pred zdravljenjem kandide moramo tudi ugotoviti, katero vrsto sploh imamo. Je to najpogostejša glivica Candida albicans ali mogoče glivica Candida kefir? Pri slednji bi bilo nesmiselno, da uživamo kefir, saj bi telo še bolj obremenjevali. Ker laiki nimajo možnosti za določitev vrste glivice, predlagam v splošnem, da se pri zdravljenju kandide izogibate kefirja in jogurtov z dodanimi probiotočnimi bakterijami (v njih je po navadi prenizka količina probiotičnih bakterij, poleg tega samo en rod ali največ dva, hkrati pa veliko drugih snovi, ki obremenjujejo črevesje).
Tudi plesni so nezaželjene
Pri obremenitvah s kandido so skoraj vedno prisotne tudi druge vrste glivic. Zanimivo je, da je zelo pogosta plesen. To je lahko klasična zidna plesen (Aspergillus), ki se rada pojavi v kopalnici (med fugami ploščic, pri kopalni kadi) ali na slabo izoliranih stenah (za pohištvom ali v kotih). Te plesni pridejo v telo prek dihal in sluznic, močno zastrupljajo telo in vitalnost se zmanjša, kar je ugodno za rast drugih glivic, ki so še prisotne v telesu.
Lahko pa so to plesni, ki jih dobimo s hrano: mlečna plesen (Geotrichum Candidum) ali iz družine Penicilinum (na primer iz sirov). Zato je treba včasih poleg telesa sanirati tudi stene, vsekakor pa z jedilnika črtati sire. V moji ordinaciji vsakega pacienta posebej testiram, kakšne različne vrste glivic ima, saj je to zelo pomembno za terapijski načrt zdravljenja.
Kandida se naseli po celem telesu
Pomemben je še en vidik: kandida se ne naseli samo v črevesju, ampak po celem telesu. V črevesju se glivice zelo dobro počutijo, saj je tam toplo in vlažno, pa še hrana jim je z lahkoto dosegljiva. Terapijo zato začnemo v črevesju, ne smemo pa z njo prehitro odnehati (na primer takrat, ko je sanirana črevesna flora), da se očistimo vseh glivic, tudi tistih zunaj črevesja. Če tega ne naredimo, se bodo razpršene glivice spet naselile v črevesju (tam jim je najlepše), kmalu se bodo vrnili znani simptomi in z zdravljenjem lahko začnemo od začetka. Zato tudi ni priporočljivo, da se pri glivicah postimo, saj se te zaradi pomanjkanja hrane izselijo iz črevesja in jih tako teže dosežemo (zdravimo, nadzorujemo).
Za zdravljenje glivic v celem telesu uporabljam v svoji ordinaciji bioresonančno terapijo. Telo dobi z napravo in prek elektrod energijski impulz, ki vsebuje invertirana nihanja v telesu prisotnih glivic. To je znak in spodbuda za telo, da se začne ukvarjati z glivicami.
Zdravljenje poteka v štirih stopnjah
Najpogostejše vprašanje pri zdravljenju kandide je, kako dolgo traja zdravljenje. Za celostno obnovitev črevesja je potrebno najmanj tri mesece, navadno pa od šest do devet. Obnovitev poteka v štirih stopnjah: protiglivična dieta, razkisanje telesa, dodajanje probiotičnih bakterij in bioresonančna terapija. Najpomembnejša je prva stopnja, protiglivična dieta. Glivice se hranijo s sladkorji, zato je seveda logično, da jih lahko premagamo samo tako, da jim odvzamemo hrano. Tukaj so mišljene vse oblike sladkorja, kot so med, agavin sirup, sadni sladkor iz svežega sadja, sladkor v suhem sadju in sadnih sokovih. Pri presnavljanju se tudi ogljikovi hidrati spremenijo v sladkorje, zato moramo pri protiglivični dieti močno omejiti uživanje žit, krompirja, riža …
Ni pa dovolj, da z jedilnika črtamo neugodna živila, ampak moramo uživati tista, ki povečujo vitalnost (se spomnite zgodbe o odpadlem listu?), hkrati pa telesu dajejo encime, vitamine in minerale. To je zelenjava. Za zdravo črevesno floro je pomemben tudi kvas (predvsem zato, ker vsebuje veliko B-vitaminov), zato ga v nasprotju z nekaterimi terapevti med protiglivično dieto ne prepovem, temveč celo priporočam njegovo uživanje.
Glivice imajo rade kislo okolje
Na zdravo črevesno floro odločilno vplivajo še minerali. Če nam manjkajo bazični minerali (na primer zato, ker se porabljajo pri razkisanju telesa), se ne bomo mogli nikoli trajno rešiti glivic. Zato je druga stopnja zdravljenja kandide v moji ordinaciji analiza zakisanosti in razkisanje telesa z jemanjem bazičnih mineralov in bazičnimi kopelmi. Tudi v tem primeru ni dovolj, da razkisamo samo črevesje, ampak moramo celo telo. Glivice imajo rade kislo okolje, v bazičnem pa ne preživijo, zato je razkisano telo dolgoročno jamstvo za življenje brez glivic.
Odločilna je sestava probiotičnih bakterij
Tretja stopnja terapije je dovajanje zdravih rodov črevesnih bakterij. Po mojih izkušnjah so probiotične bakterije v obliki praška, kapsul ali tablet manj učinkovite od tistih v tekoči obliki. To je razumljivo, saj se pri sušenju in pripravi (na primer pri centrifugiranju) uniči veliko dobrih bakterij, ki se v taki "suhi" obliki zelo težko naselijo v črevesju. Zato uporabljam samo tekoče probiotične bakterije v naravni obliki, narejene z živo fermentacijo.
Pomembna pa ni samo izdelava probiotikov, ampak tudi, kakšne rodove bakterij vsebujejo. Nujno je, da so v izdelku aerobne in anaerobne bakterije, tako kot je to v zdravem črevesju. Aerobne bakterije živijo od kisika in kot "odpad" proizvajajo dušik, medtem ko anaerobne živijo od dušika in proizvajajo kisik. Tako bakterije same vzdržujejo ravnovesje, ko se je enkrat uveljavilo. Izdelki s probiotiki, ki vsebujejo samo nekatere rodove črevesnih bakterij, so zato celo škodljivi in niso uporabni za trajno obnovitev črevesja. Dobri probiotiki imajo več deset različnih rodov bakterij, ki nas ob rednem uživanju res podpirajo pri boju proti glivicam. V zdravem črevesju je več bakterij, ki proizvajajo kisik, kar je zadnji udarec glivicam (s protiglivično dieto ne dobijo hrane, z razkisanjem je telo bazično), ki imajo rade anaerobno okolje.
Nad glivice tudi z bioresonančno terapijo
Energijska pomoč telesu z bioresonančno terapijo je četrta stopnja zdravljenja. Z nihanji, ki jih prek elektrod pošiljamo v telo, spodbujamo organe (tiste, ki pomoč potrebujejo), da bolje delujejo in se telo laže bori proti glivicam. Še pomembnejši del bioresonančne terapije pa je protiglivična terapija. Nad glivice pošljemo posebna nihanja (ki so invertirana slika nihanj, kot jo imajo glivice), zato nehajo proizvajati strupe. Prav to je namreč njihova najslabša lastnost: da oddajajo zelo strupene snovi, tako imenovane afla toksine, ki zelo obremenjujejo organe za izločanje (črevesje, jetra, ledvice, kožo …). Če ti organi ne delujejo pravilno, tudi strupov ne morejo izločiti; strupi se kopičijo v telesu in posledice so nove zdravstvene težave.
Afla toksini zmanjšajo vitalnost črevesja, zato se koristne bakterije ne morejo razmnoževati. Z bioresonančno terapijo se skoraj v celoti zmanjša tvorjenje strupov, koristne bakterije se lahko razširijo in črevesna flora obnovi. Prav zaradi teh rezultatov je bioresonančna terapija tako uspešna pri boju proti glivicam. Vendar moramo izvesti vse štiri stopnje terapije, saj brez protiglivične diete, razkisanja telesa in dovajanja probiotičnih bakterij tudi bioresonančna terapija nima moči.
Kako testiramo glivce?
Pri bioresonančni terapiji (BRT) uporabljamo različne ampule, v katerih so shranjena nihanja 50 različnih vrst glivic (od tega za kandido sedem različnih vrst), ki jih lahko posamično testiramo. Dodatno lahko ugotovimo, katere glivice obremenjujejo posamezne meridiane (organe) v telesu. Samo testiranje poteka z napravo za bioresonanco, tenzorjem in elektrodami. Ugotavljamo, na katero elektromagnetno nihanje se odziva pacient; če pride do resonance med pacientovim nihanjem in nihanjem glivice, ki je shranjeno v ampuli, pomeni, da je pacient obremenjen z glivico. Če ne pride do resonance, pacient nima glivic. Prednost testiranja z BRT je v tem, da imamo na razpolago zelo veliko različnih vrst glivic in je testiranje hitro in neboleče, torej primerno tudi za majhne otroke. Še pomembneje pa je, da lahko nadziramo potek zdravljenja med terapijo in ukrepamo, če pacient potrebuje na primer strožjo dieto ali probiotične bakterije.
Še drugi dejavniki so povezani z glivicami
Pri zdravljenju glivic moramo zelo pogosto upoštevati še druge dejavnike, ki so povezani z glivicami:
a) Amalgamske zalivke v zobeh ugodno vplivajo na rast glivic v črevesju. Iz amalgama se vsak dan izloča zelo strupeno živo srebro, ki se nalaga v tkivu, živčevju, organih in s tem tudi v črevesju. Živo srebro zelo zavira delovanje imunskega sistema, zato se zmanjša vitalnost črevesja in glivice se z lahkoto razširijo. Zato je včasih potrebno, da najprej zamenjamo amalgamske zalivke, nato razstrupimo telo živega srebra in šele nato pride na vrsto protiglivična terapija.
b) Jemanje antibiotikov je, po mojem mnenju, najpomembnejši dejavnik, zaradi katerega se glivice čezmerno razmnožijo in razširijo po telesu. Posledica jemanja antibiotikov je, da se v črevesju uničijo vse bakterije, tudi tiste dobre, ne uničijo pa se glivice. To pomeni, da pogosto ostanejo glivice med antibiotično terapijo edina živa bitja v črevesju, zato se lahko neovirano razmnožujejo. Po jemanju antibiotikov je imunski sistem zelo oslabljen in nima dovolj moči, da bi se boril proti razbohotenim glivicam. Zato postanejo glivice po vsaki terapiji z antibiotiki sestavni del črevesne flore. Če vzamemo antibiotike že čez nekaj mesecev, se bodo glivice še bolj razmnožile. Simptomi, da imamo preveč glivic, se ne pokažejo takoj, zato jih ne povežemo z jemanjem antibiotikov. Vsi tisti, ki morajo vzeti antibiotike, ker je njihovo življenje ogroženo (samo zato so jih naredili), morajo najmanj tri mesece po tem jemati probiotične bakterije in obnoviti črevesno floro.
c) Pri majhnih otrocih se lahko glivice razmnožijo po cepljenjih, ko je imunski sistem preobremenjen s strupi iz cepiv (živo srebro, formaldehidi …).
d) Ugoden vpliv na naselitev glivic imajo kontracepcijske tablete, ki spremenijo sestavo sluznic.
e) Kot zadnja točka, pa zato nič manj pomembna, so mrtvi zobje, ki obremenjujejo celoten organizem (oziroma bakterije in toksini, ki so v njegovi okolici) in zmanjšajo njegovo vitalnost. Glivice imajo tako ugodne razmere za razmnoževanje.
Kdor je prebral zgoraj navedene točke, bo razumel, da je mogoče glivice uspešno in trajno pozdraviti samo s celotnim terapijskim pristopom. Ne jemljite glivic preveč zlahka, ker so po navadi napoved za druge, smrtno nevarne bolezni.
Dominik Golenhofen, zdravilec, dipl. hol. en. med.
Energijski center d.o.o.
01/283 14 85
Lp,
enaMarjetka
če ga ni pri vas, ga pošiljam zvrhan koš ..
J
jancka
