Sinov 1. rojstni dan

pozdravljene,

bliža se sinov 1an class='poudarjeno'>an class='poudarjeno'>an class='poudarjeno'>an class='poudarjeno'>.rojstni dan class='poudarjeno'>an in jaz že vsa panična brskam po receptih, kaj bi pripravila, da bo njegovan class='poudarjeno'>an class='poudarjeno'>an class='poudarjeno'>an class='poudarjeno'> rojstni dan class='poudarjeno'>an nekaj posebnega ( 10.11. ).

povabljenih bo 10 odraslih in 1 dojenčica, rada pa bi pripravila kaj posebnega, kar tudi vsi najbrž pričakujejo, da bo. sem jih malce preveč razvadila do sedaj :)

moram pa povedati, da je ena izmed povabljenih vegeterijanka.

za vse ideje se vam najlepše zahvaljujem,

t.

tatjanči

20. nov 2006 13:42

Čestitke sinku za 1. rojstni dan. Pa staršem tudi. "Panično brskaš"? Upam, da je to samo uporaba besede. Ni se treba s preveč treme (verjetno imaš to) lotevati veselice ob rojsntem dnevu. Dojenčica, ki bo navzoča - zanjo bodo verjetno starši prinesli kaj za s sabo, s tem da imaš tudi ti še kaj otroške hrane. To hkrati tudi pomeni, da pri dveh majhnih otrokih ni potrebno ravno ne vem koliko hodov in pogrinjkov. Namen je, da se veselo družite in da za otroka, ki bosta zraven, vse skupaj ne bo preveč naporno. Zato se tebi ni treba tudkaj truditi z nekimi fuori serie jedmi, da bi naredila ne vem kakšen vtis. Zlasti z ekxperimentiranjem z nečem, česar nisi še nikoli delala (ni si treba delati dodatnega stresa). Ženske si včasih nabijamo neke izzive, ki nimajo kakega posebnega smisla in mislimo, da bodo ti izzivi nagrajeni, pa glej ga zlomka, niso: npr pripraviti eno jed, ki je nisem še nikoli, da bo izpadlo wow,ker, če ne bo wow, me bodo vsi osirali, ker so zanesljivo vsi povabljeni memorirali nek tvoj jedilnik izpred recimo 10-ih ali pa 18-ih mesecev in če bom zdaj naredila to isto, bodo šli ljudje domov in si mislil, da to so pa že jedli a ona sploh ne zan kuhati..... Verjemi mi, niso si ga zapomnili. A znaš ti na izust povedati, kaj si jedla na zadnjem takem dogodku, kamor so tebe povabili eni od tistih, ki jih zdaj ti gostiš??? Ni šanse, da bi si zapomnila vse podrobnosti. No vidiš. Če si prepoznana kot dobra kuharica, bodo gostje z veseljem pojedli tisto, kar so pri tebi že pojedli in jim je teknilo. Vegetarianko pa lepo vnaprej vprašaj, kaj ona je in česa ne mara in to tudi pripravi in je stvar rešena. Smisel veselice je pozdrav tvojemu sinku. Fokus vsega je, da je tvoj sinko otrok sreče. Pa tudi če gostje jedo bobi palčke. Vendelina jr.

20. nov 2006 13:45

Vidim, da je pri vas enako, kot je bilo pri nas: za otroški rojstni dan je "čaga" za odrasle... Za vegetarijance danes ni noben problme, razen če niso vegani ali imajo kakšne čisto posebne principe pri svojem načinu prehranjevanja. tako da lahko prirpaviš kakšno ribo. Ali pa bučkine polpete, krompirjeve zrezke z zelišči in čebulno omako, ajdovo kakšo z zelenjavo, kus kus z zelenjavo, zeljni zvitek.... Tole spodaj pa sem ti prekopirala s foruma, ko smo nekaj dni nazaj debatirale o tem, kaj pripraviti za rojstni dan. Morda ti kakšna ideja pride prav. Če te bo kaj zanimalo, sporoči, pa pošljemo recept. Je pa odvisno, kajnameravaš: ali kompletno večerjo, s predjedjo, glavno jedjo in sladico, ali bo vse bolj "easy" ali pa se moraš izkazat do skrajnost. Zanimiva predjed: v bazi receptov jo najdeš pod lososov zloženec (tudi slikica je zraven). Sicer pa ti bodo tudi druge članice še kaj prišepnile, ni vrag, da se ne bo našlo kaj uporabnega. Aja, pa dobrodošla med nami..., naša nova članica Recimo: suhe marelice in slive viješ s pšurom in segreješ v pečici, da se sadje lepo prepoji - to je lahko predjed; lahko je za predjed morska solata; lahko kakšna eksotinča solata - perutnina s sojinimi kalčki in še kakšno zelenjava in ustreznim preivom? Lahko so zvitki izdimlenega lososa z muslin peno, ali bučkini zvitki in zvitki iz prušta z nadevom iz zeliščne skute; - predjed je lahko tudi bolj nasitna, na primer zapečeni tortelini ali ravioli, zato je glavna jed potem malce "lažja" - ali pa solata iz skute, kumar in začimb? zeljni zvitek? - glavna jed: piščančji file v pršutu; losos v smemtanovi omaki s koprom (hitro gotovo, enostavno za pripravo) s širokimi reznaci in tartufi ali kaviarjem; telečji zrezki, obloženi z zelenjavo, potreseni s sirom in gratinirani (na enak način se lahko pripravijo tudi puranji ali piščančji fileji ali ribji fileji); biftek v poprovi oaki in kroketi kot priloga? - puranji file, obložen s tatarskim biftekom in obit v listnato testo ter pečen v pečici, zraven pa zelenjava na maslu? - pa kusu kus z jagnjetino? - piščanec na rižu, z rozinami in suhimi marelicami, če pogledamo malce proti arabskemu svetu? - sladica pa, kdo bi vedeL. če je glavna jed bolj nasitna, potem gostov ne dotolčis torto ali kakšnim kolačem, ampka nareid kakšno sadno varianto; odvisno tudi, kiloko si spretna v kuhinji, koliko časa si pripravljena nameniti pripravi in predvsem, kaj imajo gostje radi? - banane v kokosovem mleku so zanimiva sladica, ali pa prepoloviš ananas in ga napolniš s sesekljanim mesom ananasa in druigim sdjem, sploh kivi in pomaranča se lepo podata zraven? Malo smetane na vrh in to je to... Sem ti kar nekaj natresla, če te kaj zanima, sporoči, pa ti pošljem recept. Pozdrav, Mamamia mamamia

20. nov 2006 13:49

Vendelina, tako veš, da se večinoma strinjam s tabo. Ampak a veš, da imam poseben rokovnik samo zato, da beležim, kdaj in ob kakšni priložnosti je bil kdo povabljen in kaj sem skuhala? Ker če tega ne bi imela, pri vsem prometu, ki poteka skozi našo hišo, bi se nekajkrat skorajda ponovila...Ker ti moji bizgeci točno vedo, kaj so že pri meni jedli in ko že prihajajo, napovedujejo, da ne želijo reprize... Še domači so se razvadili.... Lepo mi bodi. Pa javi glede onih projektov, če kaj potrebuješ. Mamamia mamamia

20. nov 2006 15:13

Bom razložia svoj prejšnji domislek: Moja mama je bila vedno v stresu, kadar so bile take domače fešte, ker ji je vedno visel imperativ, da mora narediti nekaj novega. In potem je bila vsakič drama, v stilu, če bo stvar uspela in če izgledala tako kot na fotki v kuharici. S tem, da pri kuhanju/pečenju zadeve niti ne moreš totalno kiksniti (ker je mogoče še vmes popravljati), pri sladicah pa je možnosti za popravek manj. Smo nekajkrat zadevo počeli večkrat (to vztrajnost imam še vedno, zadnjič sem jo izvajala pri štirikratnem poskusu, da sem naredila popolno saherco). Po nekaj letih drame v pripravi pa je eden od gostov, ko je bil povabljen, rekel, če bodmo jedli to-in-to, ker da se on spomni, kako je bilo tisto okusno in kako smo se imeli zadnjič fino, ko smo ravno to-in-to jedli. Človek je tisto hrano dobesedno proustovsko povezal s prijetnim vzdušnjem. Sva se mu z mamo zahvalili za to razsvetljenje. Včasih je treba tudi malo tradicije - konec koncev, sacher torta je ves čas enaka, mozart kugle tudi.... in včasih se določene stvari utrdijo tudi na tak način, da ob določenih trentukih ponavljaš jedilnik. Npr: sarme za 1. januar pa novoletni koncert za zvočno podlago...kako sem to pogrešala enkrat, ko sem bila za novo leto v toplih krajih!!!! to je tisto, kar daje vtis DOMA. In morda so ravno rojstni dnevi tisto, kar daje temelj za tradicijo, zlasti za tradicijo mlade družine. Ko bo sinko star deset let, bo imela mamica eno zakladnico lepih spominov tudi na zbiranje ljudi ob njegovih rojstnih dnevih in tudi ponavljanje s hrano na en simoblni (čeprav tudi materialni) način nudi vezivo za povezovanje med prijatelji. Pri nas je za rojstni dan vedno Vasina torta (pa jih znam kar nekaj) ravno zaradi tega razloga - pa še nekaj železnega repertoarja (rezanci z lososom so v železnem repertoarju). Če sem razpoložena, eksperimentiram. Včasih povabim goste in povem, da nekaj ekxperimentiram in da so vljudno vabljeni. Ponavadi uspe. Za skupinske svečane večerje sem pa totalen tradicionalist - delam samo stvari, ki so preizkušene - in nekaj energije usmerim tudi v kvalitetno in zabavno druženje. Konec koncev, ne vabim gostov za to, da bom potem histerično skala okoli štedilnika, oni bodo pa gledali TV, moški mojega življenja bo pa v kuhinjo spraševal "a si že, a gremo lahko jest?"....Gostov, ki bi zabavljali čez hrano, zato, ker so nekaj podobnega že jedli, pa ni potrebno vabiti. V bistvu jih ne potrebujemo v svojem življenju. Vendelina jr.

20. nov 2006 17:06

Ja, saj se strinjam s tabo, le da mene kuharija ne obremenjuje, ampak razveseljuje. In si vedno stvari spoštimam tako, da ob prihodu gostov ne skačem okoli štedilnika...In smo že jedli tudi kaj ponesrečenega....iz kokosovih palačink v raznih barvah je ratal čisto užiten kokosov šmorn, česa je že tudi zmanjkalo na mizi in smo na hitro kuhali špagete... Družinska tradicija je pa tudipri nas zgodba zase: tudi pri nas se ve: na 1. januarja zjutraj kisla juha pri tašči (zvočna podlaga novoletni koncert), po penini, jasno, potem pa pozno popoldan sarma moje mame (lokacija ali pri nas ali pri njej)...sinov rojstni dan - odojek ali kozliček na ražnju, vse ostalo pa je vprašanje trenutnega navdiha...No, pa puran za božič...enkrat smo jedli ribe, pa se nam je vsem čudno zdelo....ampak purana vsaj vedno na drug način pripravimo. Povsem pa soglašam, da je konec veselja s pripravo hrane za goste tisti trenutek, ko te to začne obremenjevat...Mene še ne. KLjub temu, da so se mi palačinke za rolado ob nekem praznovanju tako ponesrečile, da sem jih potem naročila v bližnji gostilni, da sem lahko rolado potem naredila kot prilogo..... Ha, vidim pa, da ti je saherca le uspela? Meni se ravno maslo mehča, nečak si jo je spet zaželel... Pozdrav, Mamamia mamamia

20. nov 2006 17:10

Vendelina jr. je napisal/a:

Smisel veselice je pozdrav tvojemu sinku. Fokus vsega je, da je tvoj sinko otrok sreče. Pa tudi če gostje jedo bobi palčke. Vendelina jr.

Se strinjam z Vendelino jr., sploh z zadnjim stavkom. Tudi moj sin bo kmalu star eno leto, pa si trenutno belim glavo le s tem, kake oblike bo torta. Pri nas na otroškem praznovanju (imam še hčerko, ki je stara šest let) ni alkohola in raznoraznih požrtij, na katerih bi povabljeni pozabili, čemu so sploh prišli. Za to imamo odrasli po moje dovolj priložnosti in tako praznovanje je malemu otroku je prej v breme kot veselje. Za rojstni dan spečem torto, nekaj peciva, kupim sokove, skuham kavo in to je to. monro

20. nov 2006 17:56

Tudi jaz sem 6 let pretiravala.V petek otroci iz šole oz.prej še iz vrtca(okoli15 kom.),drugi dan vsa žlahta ca.30 plus otroci posebej 7kom. in v nedeljo še 8 parov -kolegi plus njihovi otroci.Zame je bila katastrofa vsa priprava, nato pa vse sčistit .Z možem sva bila gotova. Letos pa so vsi šokirani ,ker ne bo ta velike čage.Nina praznuje ta petek 3 ure s sošolci v Oslariji-planet Tuš. V soboto pa samo kdo pride pride in to na tortico in kavico. Tatjanči svetujem ti,da jih ne razvadiš kot sem jih jaz. LP balu balu

21. nov 2006 9:38

Meni se tudi zdi malo hecno vabiti pol žlahte zaradi rojstenga dneva, no ne rečem kakšna 50 letnica. Jaz za rojstne denve nikoli ne delam kakšnega velikega praznovanja. Samo moji in njegovi starši in moj brat ter njegov brat z otrokoma. Včasih pride še sestrična z otroci, ki se kar sama povabi ( in potem še ne znajo iti domov). Pripravim pa čisto kaj enostavnega, narezek, tašča speče domač kruh, seveda tortica in to je to. Da pa bi se obremenjevala še s kakšnimi velemojstrovinami pa mi ni veselje. Pri nas sploh ni takšne navade, da bi neki veliki "cirkus" delala iz rojstnih dnevov. Velike "žurke" se delajo samo za poroke in kakšne okrogle obletnice. jade

21. nov 2006 10:52

No, pri nas so rojstni dnevi pač še en razlog za druženje - zbere se družina (16 nas je, samo najožja) in včasih družina naših najboljših prijateljev (ker se družijo tudi otroci). Meni se ne zdi nič posebnega, če se zberemo nekaj krat na leto in kaj dobrega pojemo, popijemo, zapojemo in se veselimo...? In enako z dvema družbama prijateljev, včasih pri nas, včasih pri katerem od drugih parov...Zakaj bi bilo to samo za Martinovo, pustovanje in novo leto, ko pa se lahko veselimo tudi kar tako? No, vsaj pri nas je tako... Mamamia mamamia

21. nov 2006 11:06

ekola punce, zdaj sem se pa odločila. so se me vaša mnenja precej dotaknila. nobene kuharije ne bo !!! torto bom naročila v slaščičarni, v obliki avtomobila, saj je mali čisto obseden z njimi in mislim, da je bo zelo vesel. na mizo bom dala še sokce pa kakšen pecivček. nobenega alkohola in nobenega kosila ! povabljeni bodo itak samo moji in fantovi starši ter fantove sestre ( ena ima dojenčico ). Bom pa vsekakor pripravila presenečenje - NOBENEGA ALKOHOLA ! Fantovi sestri samo iščeta priložnosti, da bi lahko nazdravljali z whiskeyem, toda tokrat bo drugače. po moje - BREZ ALKOHOLA !!! itak, se pa pripeljejo 120 km daleč, tako da nema alkota :) pa še to - sem v 4.mesecu nosečnosti tako, da mi res ni treba pretiravati s kuharijo, ane :) hvala, punce ... še enkrat ! mamamia, hvala za dobrodošlico, od sedaj bom redno med vami :) tatjanči