Moj ded je bolan
Sporočam vsem bralcem Kulinarike, da je ob samem koncu starega leta zbolel moj ded.
Naroča mi naj vas pozdravim in zaželim srečno in predvsem zdravo novo leto 2002. To zadnje je še posebno pomembno za mojega deda, ki je sedaj priklenjen na posteljo.
Sam ni vedel ali naj vam pove, kaj mu pravzaprav je, vendar se je po moje odločil povsem pravilno, saj bi se to lahko zgodilo komurkoli. To naj bo kot opozorilo in priporočilo, da pomoč poiščemo še preden se nam zgodi kaj hudega.
Vsi dobro veste kakšne zdravstvene probleme je ded imel, prosil vas je tudi za nasvet in pomoč, seveda pa kakršne narave je sam, se je znal pohecati tudi na svoj račun.
Za praznike smo bili doma skoraj vsi člani družine in moram reči, da je bilo prav zabavno.
Dobro smo jedli, starejši pa so ga tudi nekaj spili, da je bilo včasih že kar preveč. Dedovih vetrov smo že navajeni, deležen je bil tudi kakšne zbadljivke, nato pa se je odločil stvar vzeti v svoje roke. Z rokami se je naslonil na mizo in se rahlo razkoračil. Otrokom je rekel naj mu prižgejo šibico. Zabavali smo se ob plamenčkih. Naenkrat pa je iz deda zagrmelo, da smo vsi odskočili. Ded je zakričal, saj je dobesedno zagorel. Močno opečenega so odpeljali na klinični center.
Ded se vam opravičuje, če je bil včasih malo netakten in vas lepo pozdravlja.
V dedovem imenu napisal Matevž Murko, 8.1.2002.