1. nov 2006 7:55
Prvi november je pri nas dan, kot vsak drugi. Na pokopališče grem 2-3x na teden in ne vidim vzroka, zakaj bi sedaj pretiravala z rožami in svečami. Edino šopek v mamini vazi je večji in lepši, kot po navadi. Pokojnim prijateljem pa vseeno prižgem svečko, čeprav jo vmes tudi. Nekaj povsem drugega pa so božični prazniki. Praznovali smo že v prejšnjem času, z majhnimi otroci in sedaj z velikimi ni nič drugače piškote začnem pečti že okoli 1 decembra, darila pa kupujem skozi vse leto in jih pospravim, ob gužvi pa kupim edino še mogoče kakšno sladkarijo. Domači se ne obdarujemo, če pa kdo komu pokloni kakšno malenkost, pa smo je seveda vsi zelo veseli. Naša drobna darilca so domača, za prijatelje pa naredim kaj izvirnega, seveda tudi domačega. Lani so dobili vsi domači likerček v lični lončeni steklenički (seveda od domačega lončarja) Mi jih je naredil po naročilu in vsi so bili zelo navdušeni. Letos pa bom kaj nakvačkaka in dodala vsakemu še kako osebno malenkost, kot na primer posebno lepo milo, gobico, ali svečnik, doma narejen. Drugače pa Božič preživimo doma v krogu domačih. Dobimo se vedno pri nas, jaz pa jih razveselim z domačo hrano. Ker je vsako leto nekaj drugega, že premišljujem, kaj naj letos pripravim. Smo pa zmenjeni, da ne sme biti komplicirano in drago. No, pa se znajdi. Ampak moj možek je rekel, da imam toliko idej, da bova sigurno kakšno,skupaj našla, haha. Bova! On pa je bolj nedomiselne sorte in pravi, da je sreča, da ima mene. Sem pa opazila, da otroka že kar nekaj mencata, torej sem ju okužila z mojimi zgodnjimi pripravami in z domačimi darili. Lani sta vsakemu izdelala lično lutko, ki prinaša srečo. Nam je letos sreča delovala in sta zelo srečna. Kaj pa bosta letos naredila, pa bomo videli. Jaz pa jima že pletem, vsakemu pulover, ki jima je bil v izložbi zelo všeč. Kyara
