19. sep 2008 10:43
Ja tašče.....pri nas je tast tisti,ki je sveto prepričan,da je bog in batina.
Imeli smo resne probleme, ko sem sama že premišljevala, da bi šla z otrokoma nazaj domov. Pa sem na koncu z moževo pomočjo ugotovila, da potem bosta pa onadva velika zmagovalca. In nisem šla nikamor,ostala sem tam,kje sva si z možem uredila stanovanje (vrhnji štuk njihove hiše). Prvih 10 leti sem veliko prejokala, se sekirala........nakar sem pa ugotovila: pa za vraga..zakaj že????
Naslednjih 10 let sem se odločila,da jih ignoriram....enostavno si ne pustim,da me katerakoli stvar sploh še gane, še manj pa prizadane. Med tem časom sva si zgradila hišo......in jima dala vedeti, da sta ob vstopu v najino hišo na tujem teritoriju in da je njun čas podjeba*anja in žaljenja minil. Ne mislim ga vračati besedno niti nikoli nisem, ker to absolutno ni moj nivo.....sem pa strogo tiho,ko prideta in odgovorim le na res nujna vprašanja. Šele sedaj sta ugotovila, da molk boli veliko bolj, kot marsikatera žaljivka....ampak, žal je prepozno za opravičila, ker nekatere svari sicer človek oprosti, pozabi pa nikoli. Je pa res, da je kljub mladosti moj mož imel pojme razčiščene....pa tudi sama mu nisem nikoli tožarila stvari,ki niso bile omemebe vredne.
Ne bom opisovala dogodkov, ker bi marsikatera mislila, da sem gledala kakšno mehiško nadaljevanko.....
Kar nas ne ugonobi, nas okrepi! Ko bom sama tašča.......joj, da me takoj strela zjasnega, če bi samo 1% od tega,kar sta meni delala tast in tašča, počela moji tamladi.......
Gurenc