27. okt 2006 14:35
Imela sem taščo, zdaj sem pa sama tašča. Kakšna? Bi morala povedati moja snaha, s katero se še nikoli nisva sprli, zagotovo pa je potrebno nekaj tolerance z obeh strani, predvsem pa spoštovanja druga do druge. Še s človekom, ki smo si ga sami izbrali, kdaj pridemo navzkriž, ali ne? Z izbiro partnerja pa dobimo še "dodatek", ki ga nismo naročili. Če nam je tako zelo pomemben ta "dodatek", pač "kupujmo" v paketu. No, šalim se. Svojo snaho imam zelo rada, všeč mi je kot človek, zelo dobra žena je mojemu sinu in čudovita mama mojemu vnuku. Kaj bi še hotela več? Vse drugo so nepomembne malenkosti. Ne živimo skupaj, se pa razumemo in če se le da, si pomagamo. Zdaj sicer bolj mi njim, vendar ne dvomim, da bi bilo tudi obratno, če bi se tako obrnilo. Imam veliko srečo. Ko pa prebiram zgornje pritožbe, sicer obžalujem, da imajo nekateri takšne probleme z odnosi, po drugi strani pa se mi zdi, da gre veliko nepotrebne energije v nič. Drugih pač ne moremo spremeniti po svojih željah, pa če bi še tako radi. Lahko pa spremenimo sebe, predvsem v tem smislu, da poskušamo biti do drugih dobri, ne vsiljivi, dobri. Ne da bi pričakovali povračilo. Zagotavljam, da bo velika večina ljudi prej ali slej vzpostavila podoben odnos z nami. Vsi pač ne. A ne obremenjujmo se z njimi. Skrbimo, da smo sami v redu. Kako lažje je življenje, če lahko sprejmemo to filozofijo. Danca