Oh te tašče

14. feb 2016 19:47

Tudi jaz sem imela taščo,o kateri ne bi rada govorila. Ampak, naor, to jele mama od tvojega moža. Moraš se upreti takrat ko veš , da je res narobe.Meni ni pomagala skoraj nič. Otroke je res čuvala ampak ko sem prišla iz službe,smo morali takoj na travnik(kmetija) plenice sem pa obešala ob 10.zvečer, zjutraj pa vstati 10 do 5. Dobro, da smo bili mladi. Pri drugem otroku se je pa "spuntala" in sem ga morala voziti k moji mami z avtobusom ob 5 zjutraj, vrtcev pa takrat še ni bilo toliko. Lahko bi napisala roman, sedaj imam že jaz vnuke ampak so malo daleč in jih varujem le ob sobotah.

14. feb 2016 20:28

Nič ni delala, samo otroke je čuvala? 9 ali 10 ur na dan? Potem pa se je spuntala? Ona šele bi lahko napisala roman...

14. feb 2016 20:53

Ali imaš taščo?

14. feb 2016 21:27

Tašče so različne, snahe tudi, tako tudi odnosi med njimi. 

Ko sva z možem dobila otroka, nisem želela, da ga čuva tašča, čeprav smo živei v isti hiši. Tašča je sprva skorajda postala užaljena, potem pa sem pojasnila - s tastom sta bila še aktivna in nisem želela, da bi otrok bil vzrok, da ne bi šla pozimi smučat, na potovanje, v zdravilišče, kar tako kam za nekaj dni. Kako bi bilo potem z varstvom? Je razumela moje razloge. Tudi če jih ne bi, bi vztrajala, da jih ne čuva. Moja mama je bila takrat še v službi, a bi ravnala enako tudi če bi bila že upokojena. NAjprej smo našli privat vartvo, s tremi leti je šel sin v vrtec.

Se je pa začelo po prvem letu. Ko sta tast in tašča po več tednov, potem pa po več mesecev preživljala na morju. Sta ga vzela s sabo, potem še hčerko, pa čez nekaj let še najprej prvega in potem še drugega otroka od moževe sestre. Sta imela nekaj let po štiri otroke s seboj na morju, v razpou devet let starosti, in to po dva do tri mesece. Mi pa skoraj vsak konec tedna k njim, ali pa na 14 dni. A tašča je to počela z veseljem, nikdar se ni pritoževala, to je bila njena želja in ne naša, res pa je, da je nam to ustrezalo Tisti trenutek, ko bi rekla, da ji je dovolj, bi otroci spet šli v vrtes.

Vmes je moja mama za kak teden skočila na morje in pomagala, jaz sem tu in tam kak teden mimo dopusta bila z njimi, so se že organozorali. A največja skrb je le bila njena. Smo ji večno hvaležni za to. In tastu. In oba sta otroke naučila reda in discipline. 

Da je dvorani že zaradi tega, ker so imeli kmetijo, težje, mi je jasno. Jaz zase vem, da sem pravzaprav imela srečo. Ker sta poleg tasta in tašče vedno na pomoč priskočila tudi moja starša. Pa tusi službe so bile drugačne. 

Dvorana, verjetno je tašča imela razlog, da se je spuntala? Vsaka zgodba ima dve plati. Je pa res, da je nam bilo prihranjeno zgodnje vstajanje. 

Zgodbe so pač različne. Kot naša življenja nasploh. Poznam tašče, ki jim je bilo čuvaje vnuka za magari dve uri tako zelo odveč ...

14. feb 2016 21:43

Sama vedno pravim: Če ti ni prav, naredi nekaj, da ti bo. Ne pa da po desetletjih še vedno nosiš v sebi zamere. Ni vredno, imamo samo "one shut at life, so make it count". 

Pol se sicer začne eno samo jamranje, pa je hudo, pa se ne da, pa ni tega in ni onega...Tiste, ki mi pa rečejo: Lahko tebi....bi pa itak najraje za ramena zagrabila in jih pošteno stresla ter povedala tisto, kar jim gre.

Torej, če ti ni prav, se spravi in reši problem. 

14. feb 2016 22:14

Mamamia, vsaka čast za tvojo taščo. Seveda vsaka čast tudi tebi, da si ji toliko hvaležna.

Pozdravček!

14. feb 2016 22:14

Kdo je pa rekel, da nič ni delala? A zakaj se je spuntala? Pri hčerki sem vstajala ob pol petih ji dala stekleničko mleka, potem ob petih na avtobus v službo in ob pol treh nazaj. Spala je skoraj do devetih ali desetih. Sin 5 let pozneje je bil bolj jokave sorte bronhitis in podobno in to je bilo zanjo že prenaporno.Po službi sem skuhala kosilo in ajd na travnik. Tudi jaz nisem "perla", ampak vseeno jaz s svojimi vnuki ne delam tako. Pa še to. Sem izvedela po dolgem času, da je svoja dva otroka dala k svoji sestri za kakšen teden, posebno eden, ki je bil bolj bolehne sorte. Pa je sestra imela tudi svoje otroke in kmetijo. O tem je bila pa tiho.

15. feb 2016 7:57

S stališča moje matere in z mojega stališča kot vnukinje lahko rečem, da sta obe tašči/babici popušili po celi liniji, in bi bilo bolje, če ju (še zlasti tiste po očetovi strani) sploh ne bi bilo. 

Martinika - če te tašča j*** v glavo, jo pošlji v tri krasne in pojdita s tvojim na svoje, ali pa trpi še naprej.

Life is war against boredom~

15. feb 2016 8:52

Meni je žal vsakega otroka, ki nima lepe izkušnje s starimi starši. Jaz sem poznala stara starša po mamini strani. Vse pove, če rečem, kaj bi dala, da bi ju lahko še enkrat objela in jima povedala, da skoraj ne mine dan, ko se z ljubeznijo spominjam nanju. In moj oče, ki mu je bila ta stara mama tašča, ji je bil kot sin. Vsa vas je vedela, da je Lojze človek, na katerega se lahko vedno zanese in ji stoji ob strani. Pa so bili to eni drugi časi, ko ni bilo toliko materialnega. Mene še vedno greje naša ljubezen in spoštovanje.

15. feb 2016 8:58

naor je napisal/a:

Jaz bi tašče - ukinila. Takoj in to z dekretom!   naor

Se strinjam.  Z vsemi minusi (in plusi) vred. Mladi naj gredo na svoje, ampak potem  naj ne hodijo domov jamrat, da nimajo za preživetje, da zaradi otrok ne morejo nikamor.

Je že tako, da je treba vsako ugodnost na nek način plačati, čemur se izogneš samo, če jih ne koristiš.  Prepričana sem, da je vsaj polovica tašč čisto znosnih,  krivo je trenje ženska:ženska in če je vsaka iz drugega gnezda z drugimi navadami je prilike več kot dovolj. Precej tašč res ne zna spustiti vajeti z rok, veliko je pa tudi mladih parov, ki pričakujejo, da jih bodo starši pedenali v nedogled, da bi bilo treba to nekako vrniti, jim pa na pamet ne pade. Super so, ko jim pomagajo v finančni ali kaki drugačni stiski, nemogoči pa, ko bi bilo treba pomoč vrniti. 

Seveda ni povsod tako. So tudi dobre tašče in dobre snahe. Kot so tudi nasploh ljudje okrog nas: eni prijetni, razumevajoči  in smo radi v njihovi družbi, drugi zoprni in nemogoči  in taki so tudi doma, ne glede na vlogo tašče ali snahe, zeta ali tasta.