Oh te tašče

27. okt 2006 14:35

Imela sem taščo, zdaj sem pa sama tašča. Kakšna? Bi morala povedati moja snaha, s katero se še nikoli nisva sprli, zagotovo pa je potrebno nekaj tolerance z obeh strani, predvsem pa spoštovanja druga do druge. Še s človekom, ki smo si ga sami izbrali, kdaj pridemo navzkriž, ali ne? Z izbiro partnerja pa dobimo še "dodatek", ki ga nismo naročili. Če nam je tako zelo pomemben ta "dodatek", pač "kupujmo" v paketu. No, šalim se. Svojo snaho imam zelo rada, všeč mi je kot človek, zelo dobra žena je mojemu sinu in čudovita mama mojemu vnuku. Kaj bi še hotela več? Vse drugo so nepomembne malenkosti. Ne živimo skupaj, se pa razumemo in če se le da, si pomagamo. Zdaj sicer bolj mi njim, vendar ne dvomim, da bi bilo tudi obratno, če bi se tako obrnilo. Imam veliko srečo. Ko pa prebiram zgornje pritožbe, sicer obžalujem, da imajo nekateri takšne probleme z odnosi, po drugi strani pa se mi zdi, da gre veliko nepotrebne energije v nič. Drugih pač ne moremo spremeniti po svojih željah, pa če bi še tako radi. Lahko pa spremenimo sebe, predvsem v tem smislu, da poskušamo biti do drugih dobri, ne vsiljivi, dobri. Ne da bi pričakovali povračilo. Zagotavljam, da bo velika večina ljudi prej ali slej vzpostavila podoben odnos z nami. Vsi pač ne. A ne obremenjujmo se z njimi. Skrbimo, da smo sami v redu. Kako lažje je življenje, če lahko sprejmemo to filozofijo. Danca

27. okt 2006 14:43

Jaz se s taščo načeloma razumem , razen takrat kadar se ne . Včasih ima kakšno svojo muho, ki traja par dni ampak meni osebno nikoli nič ne reče, samo grdo se drži, pa sploh ne vemo kaj ji je. No to traja dokler jo mož ne okrega, potem pa je 2 meseca sladka kot med. Jaz jo lepo pustim pri miru, seveda si misli svoje ampak sem tiho, saj potem, ko jo mine že sama začne spet govoriti, kot, da ni nič. Pa kaj čmo, se je treba prilagodit. jade

27. okt 2006 15:03

Ne bom kaj dosti komentirala o taščah. Povem naj samo to, da je zelo pomembno, da je mož na tvoji strani in potem se tiste pripetije čisto drugače rešijo. Sploh si ne predstavljam, da bi bilo drugače. Pa še eno srečo imam v življenju - ne da je samo moj možek vedno na moji strani, tudi v primeru, ko se mora tašča opredeliti - ali ima prav njen sinček edinček ali snaha - je z menoj. Sreča pač - nabavljena v PAKETU! Se beremo! Veronika

27. okt 2006 15:40

Moja tašča je že pokojna.Ko je bila še živa sva se dobro razumeli.Znjo sem se lahko marsikaj pogovorila.Zdaj sem sama tašča .Imam zeta,ki je zelo v redu človek,zastopimo sem med seboj.Jaz pravim hvala bogu,da je tako.Vedno priskoči na pomoč,ko je potrebno kaj postorit.Jaz pa v zameno,kaj dobrega skuham ali spečem pa smo vsi zadovoljni.Želim tudi vam enako soglasje v družini in z vašimi taščami. SINEJA

27. okt 2006 16:52

Moja tašča in tudi tast sta prava sončka. Zlata človeka v pravem pomenu besede. Nikoli se ne skregamo je pa res, da smo precej oddaljeni drug od drugega. Mi smo v Ljubljani, oni pa v Celju. lp Vesna

27. okt 2006 17:01

Jaz se s svojo taščo kar razumem. Res pa je, da ne hodimo eni k drugim veliko na obisk, da se obdrži dober odnos. Če si preveč s taščo skupaj tudi ni dobro, ker potem ve vsako podrobnost o tebi in to ni dobro. To je sicer moje mnenje, druge najbrž mislite tudi kako drugače. Ja nasplošno pa se s taščo res kar dobro razumeva, živela pa z njo ne bi skupaj. LP! fakin712

27. okt 2006 17:15

Jaz imam res velikansko srečo! Fantova mami je krasna in mislim, da me ima zelo rada:) Jaz pa seveda njo tudi zelo zelo zelo! Mislim, da je vsako slabo za nekaj dobro in tako je to, da ima ona bolj tečno taščo dobro zame, ker se je po moje ona odločila, da ne bo nikoli takšna - in res ni! Ima dva sinova in je zlata do obeh punc svojih sinov (madona sem to zakomplicirala:). Podobno je bilo pri moji babici in mami - ker je babi imela grozno taščo, se je zaklela, da ona pa ne bo taka in je bila super do mami in do partnerke mojega strica. Hvalabogu za take, ki te trapaste kroge pretrgajo Včasih se mi kar zazdi, da me ima rajši ko moja mami, če kaj rabiš, bo vedno imela čas pomagati, kadar me je vse bolelo v "veselih dnevih" ali pa sem bila prehlajena, mi je ona kuhala čajčke, zapomni si kje in približno kaj delam in take stvari, ki jih od svoje mami niti pod razno ne bi mogla pričakovat:) Po moje si je ona pri samih fantih v hiši na skrivaj malo želela tudi kako punčko, zdaj je pa naju posvojila, hihi:) Res je zelo ustrežljiva in če bi pustila, bi nama vse naredila, lahko bi ves čas tam jedla, lahko bi nama likala,... Ampak recimo, da želiva bit midva tudi fer, pa tega ne izkoriščava preveč in ju seveda povabiva na kosilo in če dovolj dolgo teživa, res prideta (sta bolj zapečkarska, ju je težko kam spravit, ampak si štejem v posebno čast, da mi kdaj pa kdaj rata, da prideta na obisk) Ko bova imela otroke, je ona prav gotovo prvi človek (poleg lubija, seveda), na katerega lahko računam za pomoč. Se pa oboji strinjamo, da mladi in stari niso za skup in da moramo živet posebej, ampak to pa še ne pomeni, da se ne bi videvali vsak teden vsaj 1x, navadno pa še več, sploh, ker dostikrat vzameta cucka na sprehod, kadar kam gresta in najina kužika ju obožuje! Sploh ne dvomim, da ne bo z otroki isto;) Veri

27. okt 2006 18:51

Imam to srečo, da mi ni treba živeti ne s taščo,ne s svojo mamo,ker tudi jaz mislim, da stari in mladi nismo za skupaj.Z mojo taščo imava kar dober odnos-po sistemu,manj te vidim, rajš te imam. Na začetku najine zveze je bila precej proti meni,pa nikoli ni tega rekla, sem pa to čutila.Predvsem je bilo to zaradi tega, ker sem jaz v zvezo pripeljala sina.Po poroki sva se z možem preselila v svojo hišo, ki sva jo kupila ob izdatni pomoči mojih staršev,tast in tašča nista prispevala niti tolarja,pa bi lahko.Pa nič hudega! Ko sta prišla prvič na obisk,je takoj pripomnila češ,še en vrt bom morala obdelovat.Pa sem ji takoj povedala,da ga bom sama, če bom hotela,drugače pa ga ne bom imela.Takrat je malo zamerila,pa ne za dolgo.Drugi ruker sva imeli, ko je kar "padala" v hišo(nismo ravno vedno zaklepali) in me je enkrat našla skoraj nago(od takrat vedno zaklepamo) Enkrat pa mi je prekipelo.Nisem imela ravno dobrega dneva in je priletela na mino.Pride na obisk in začne govoriti,kaj ima njen sin rad,kakšne stvari rad je... Pa sem jo lepo vprašala, če ve, kje je.Me je malo butasto gledala in bila tiho.Odgovorila sem ji, da je v moji hiši! In v moji hiši veljajo MOJA pravila,kuham,kot sama hočem in če njen sin s čim ne bo zadovoljen,bo mi to sam povedal in bom naredila drugače.Ampak zaradi njega, ne zaradi nje!!!V svoji hiši pa naj ona počne stvari po svoji volji in ji jaz tam ne bom pameti solila.Takrat je moja ljuba tašča ostala brez besed.Dva meseca nisva govorili,ker se tudi nisva videli.Je pa potem priznala,da imam prav.Zdaj govorima čisto normalno in tudi v naše življenje se več ne vtikuje. Zato bi vsem, ki imate težave s taščami svetovala, da takoj postavite meje.Boljša je prva zamera, kot zadnja.Pa nikar ne pustite, da vam kdorkoli usmerja življenje,živite ga, kot sami hočete. lp, ela

27. okt 2006 19:13

Še jaz. Ko sem samo za vikende hodila v hišo, v kateri sedaj živim, je bilo dobro. Dobivala sem darila in podobno. Ko sem se za vedno preselila, se je stvar obrnila. Sicer ne takoj. Še naprej je mislila, da bo ona skrbela za sina. To je šlo tako daleč, da je iz najinega kupa cunj, prebirala njegove, jih prala, likala in znosila v spalnico in jih zložila v omaro. Nekaj časa je to trajalo, dokler se cunje niso sortirale ponoči. In potem sem naredila red. Popolnoma smo ločili gospodinjstvo. Sčasoma niti ob nedeljah nismo jedli več skupaj. Za mojo taščo sem zagotovo najslabša možna ženska za njenega sina. Nisem vredna, da bi jo peljala k zdravniku ali v trgovino. Ko spečem pecivo ali ga prinesem od svoje mame, ga vedno odkloni, ko ga ponudim. Potem pa ga ponoči na skrivaj je. Bila bi dobra snaha, če bi pustila, da bi bila ona absolutna šefica in bi tako kot prej svojemu sinu odpirala pošto in mu soflirala. In soflirala tudi meni. Seveda se je vse to končalo, ko sem prišla k hiši. Sedaj sva na distanci. Hodiva ena mimo druge in se ne opaziva. Meni je to zoprno. Od doma sem vajena prijateljskih odnosov v hiši. Živim za dan, ko bova šla na svoje. Presenetljivo je to, da se niti s svojim sinom ne znata pogovarjati. Ona ima vedno prav, je nezmotljiva in vse zna storiti najboljše. In se vedno zadira nad njim. Prav neverjetno. Ko moj dragi rabi malico za delavce (obnavljava hišo), pa mene ni doma, vedno pokliče mojo mamo. Svoje nikoli. Večina problemov izhaja iz dejstva, da tašča nikakor ne razume, da njen sin ni le odrasel, ampak da se tudi že stara. Za njo je še vedno 14-leten otrok, nad katerim se je treba non stop zadirati. Moja taktika je molčanje. Po tistem, ko sem povedala, kako bo naša skupnost izgledala. Upoštevam načelo svojega pokojnega strica, ki je večkrat rekel: "Boj se prvega prepira!" mimika

27. okt 2006 19:27

Si ena taka oseba, ki res rada dela dobre stvari drugim, kar je zelo zelo lepo in zagotovo te imajo ljudeje radi ni pa lepo če te nekdo iskorišča, je do tebe nestramen... ti pa si na zunja še kar sonček v sebi pa trpiš in se žreš. Nekje moraš imeti mejo ko rečeš sedaj je pa preveč, ne bom dovolila da se nekdo do mene tako obnaša. In si tega tudi ne zaslužim!!!!!!!! Moraš imeti rada tudi sebe in se ne dovolit tega. Problem očitno ni v tebi in ga ne moreš rešiti. Obstajata dve možnosti: da se še dalje pretvarjaš da je vse v redu in trpiš druga pa je da nekaj spremeniš. Jaz na tvojem mestu ne bi rinila z glavo skozi zid. Že nekaj let se trudiš a ne gre in ne gre. Res je, da je to mama tvojega moža in babica tvojega otroka, ampak jaz bi na tvojem mestu skoraj povsem prekinila stike. Se mi zdi, da bi bilo tako najbolje. Sprejmi, da se ne razumeta in pika. Na svetu je nekaj milijard ljudi in ni potrebno da se družiš ravno s tisto osebo, ki te onesrečuje. Meni se zdi sorodstvo sicer super zadeva, ampak tako sveto pa zopet ne, da bi me nekdo tlačil k tlom. Kolegica, ki se ne razume z bratom pravi, da je to zanjo človek, ki se je slučajno rodil istim staršem in nič več, če ne gre pač ne gre. Heca se, da sama sebe obravnava kot edinko. In ta tvoja tašča je čisto slučajno ženska, ki je rodila tvojega moža. Tudi jaz sem se s svoje "potencialno" taščo trudila nekaj let. Pa ni šlo. En mesec smo si bile dobre potem pa je udarila. Pa zopet dobre pa je spet udarila. In to utruja. Jaz tam ne živim in nimam z njo nič a vseeno sem človek (tako kot vsi), ki se z ljudmi dobro razumem in zelo rada bi videla, da bi me sprejela. Ampakji v življenju nisem rekla grde besede ji naredila nič slabega. Nekoč sem jo slučajno slišala, ko je po telefonu o meni govorila tako grde stvari, kot si jih človek ne more niti zamisliti. Takrat je v meni ugasnil tisti ogenjček in zadeva je bila končana. Nima se smisla več truditi in pika. Tudi z ostalimi nima normalnih odnosov in zame je pač motena oseba in nisem jaz tista, ki bi jo morala zdraviti. Od takrat se vidimo zelo zelo redko in je bolje. Mnogo bolje. Sedaj sprašuje kje sem in zakaj ne pridem kaj, ampak jaz se te bolane igrice ne grem več. Toliko se imam rada. Seveda bi rada videla, da bi me imela rada,da bi bila moja prijateljica in zaveznica, ... da bi se po novem letu lahko tudi jaz s prijateljicami pogovarjala kaj sem dobila od tašče, amapk pač tako je in nič se ne da narediti. Jaz bi se na tvojem mestu pogovorila z možem in mu zadevo razložila. Povej mu kaj ti čutiš in ne kje so težave njegove mame in tako ga ne boš kregala z njegovo mamo. Naj gre na obisk on sam z otrokom, če želi. Ti si na obisk ne želiš in ni nobenega razloga, da bi morala iti. Ne boš ne prva ne zadnja na svetu, ki boš zreducirala stike z neko osebo ( ki ti je čisto slučajno v sorodu) in ne bo konec sveta. Nehaj se razdajat ljudem (sploh tistim, ki si tega ne zaslužijo) čez vse meje. Ogromo ljudi je, ki jih imaš rada in ki imajo tebe radi. Druženje z njimi te bogati in osrečuje in nima smisla, da zapravljaš energijo in čas za taščo. Življenje je precej kratko in nima smisla zgubljat časa z bolanimi odnosi. Ženska ima pač probleme za katere ti nisi kriva in ki jih ne moreš rešiti. To je njena težava in ne tvoja!!! In ona je na zgubi, ker ne zna imeti rada niti svojega lastnega vnučka, ki je zagotvo soček. Upam, da boš zadevo rešila sebi v prid Lep pozdrav magnolija