Oh te tašče

17. feb 2016 9:22

Ali nisem že povedala, da se v snaho ne bom vtikala. Ja. kmetijo so prepisali na moža, kerjo noben drug ni hotel. In nazadnje sva skrbela za oba v bolezni brez problema, ob službi in kmetiji.Težko je to povedati nekomu,ki tega ne "proba".In ni hodil nažuke, ampak sva šla oba na obisk k prijatelju za dve uri, je bil že dolg nos, otroci stari 3 leta in sem raje ostala doma.Imela je samo 5 korakov do sobe samo poslušati ampak če se ne pišeš prav,nobena reč ne zaleže.

17. feb 2016 9:56

Tvoj zapis s prejšnje strani govori malce drugače:

Tudi jaz sem si rekla, da nikoli ne bom takšna kot moja tašča. Sedaj je že pokojna 5 let in imam vnuke in jih popazim tudi če gredo na kakšno "žurko". O tem sem jaz lahko le sanjala, tako da mož ješel, jaz sem pa ostala doma. K sreči smo po desetih letih zgradili hišo in se umaknili čez cesto.

Glej, ne da se mi več, želim ti le razložiti, da je iskanje krivcev vsenaokoli, brez pogleda v ogledalo običajno brezplodno. Kot je bilo povedano na eni prvih strani te teme: za vse sta potrebna dva, za dobro in za slabo.

17. feb 2016 12:43

Uf, si nastrojena, kaj tiči za tem? Imaš slučajno kakšne izkušnje, ali si ena izmed "idealnih"?

17. feb 2016 12:58

Očitno ne ločiš med nastrojenostjo in realnostjo? No prav, pa naj ti bo; nastrojena sem proti obtoževanju vsepovprek in kar po pravilu pljuvanju po taščah. Zadovoljna?

Zakaj? Ker me je življenje naučilo, da stvari niso nikoli črno-bele, da sta za vsak odnos, bober ali slab, potrebna (vsaj) dva in ker ne morem verjet, kako ženske z lahkoto pljuvate po nekom, ki vam je vzgojil vaše najdražje. Može obožujete, opevate, tisti, ki ga je naredil takega kot je, je pa smet?! Ne pomislite, da boste same nekoč tašče?

In ne, nisem tašča. Ne še in vsaj še 15 let verjetno ne bom. Imam pa taščo, ki ni idealna, tako kot jaz ne. Je kakršna pač je, s tem sem se sprijaznila, tako kot se je ona morala sprijaznit z mano. Jo pa spoštujem in cenim to, kako je vzgojila svojega sina - mojega moža.

Hja, pa od nekdaj mi je bilo samoumevno, da so moji otroci moja skrb in odgovornost, da mi ne straši ne tast in tašča niso dolžni popolnoma ničesar, ne pomoči, ne otroškega varstva, ne stanovanja ali denarja. To je pa zadnja leta očitno malokomu jasno.

17. feb 2016 13:34

Nastrojena si proti dvorani, draga moja. Malo si nazaj preberi, kako Trixi, Naor, Mamamia hvalijo svoje tašče, pa še marsikatera druga, torej ni obtoževanja vsepovprek. Imao pa punce vsesplošne in različne izkušnje, ne boš menda trdila, da so na svetu samo dobri ljudje, zloba pa izkoreninjena.

S tvojim zadnjim odstavkom se pa ne bi mogla bolj strinjati, kot se. Tudi jaz sem kljub tašči v isti hiši, ki je bila v penziji, 13 mesečne otroke dala v vrtec, ob boleznih pa sva se z možem izmenjevala v bolniški. Logično! Na misel mi ni prišlo, da bi morala tašča čuvati moje otroke. To je pa ona tudi jasno in glasno povedala tisti trenutek, ko je izvedela, da bo postala babica (čuvala pa otrok ne bom, imam drugo delo). Ampak danes se pa čudi, zakaj je odrasla vnuka večkrat ne obiščeta, živi pa sama z mojim bivšim možem. Le zakaj?

 In popolnoma se strinjam, stvari niso črno bele. Meni je tudi za marsikatero besedo ali reakcijo žal.

Lep dan, pri nas še sneži.

17. feb 2016 14:17

Zna biti, da zaradi posebnih odnosov z njenim sinom.

17. feb 2016 14:32

Čemu tak strašen odpor proti temu, da bi vnuki preživela nekaj časa s starimi starši? Če gre pri slednjih za dobre ljudi, se lahko ogromno naučijo, in to v zelo različnih smislih - od medsebojnih odnosov do raznoraznih spretnosti in znanja.

Mislim, da se gleda narobe - ne bi smelo iti za dolžnost, ampak prej za željo, ali hočeš ali nočeš spoznati bitje, ki je konec koncev del tebe.

Kot je dejala kara, "nihče ne jemlje nič, samo pridobiva" - in to velja za obe strani, tako za stare starše kot tudi za otroke, in če se občasnega varstva vsi bojijo kot hudič križa, je res velika škoda. Angleži bi rekli, 'you're mising out, man'. 

17. feb 2016 14:58

O kakšnem odporu ti to MiriBon? Skupno preživljanje časa in varstvo otrok pač ni eno in isto.

17. feb 2016 15:27

Limnol, kaj točno te moti v mojem stavku?

Oz. v pojasnilo: Sem ločena, moj bivši živi v hiši skupaj s svojo materjo (mojo bivšo taščo), ki je vdova. Moja otroka, njena vnuka ju (poudarek na JU) zelo redko obiščeta. Stavek" Le zakaj?" se je pa nanašal na prvi del povedi " Ampak danes se pa čudi, zakaj je odrasla vnuka večkrat ne obiščeta,..."

Verjamem, da si ti to vse dobro skapirala, pač hotela si se malo ponorčevati- kot ponavadi. Meni pa žal te stvari niso smešne, še danes plačujemo vsi trije za mojo mladostno napako.

Miribon, kot praviš, tudi moja otroka nista nikoli navezala pristnega kontakta s svojo babico, ker ju je vseskozi "zanemarjala" (narekovaji zato, da ne bo spet skakanja v luft). Darila, ki jima je dajala, pa ne odtehtajo skupnega preživljanja časa - če je pa   hkrati še varstvo- toliko bolje.

Jaz pa že delam načrte, kako bom preživljala čas s svojim vnučkom, imam občutek, da ta čas ni več daleč! Juhuhu!

17. feb 2016 17:04

V tem, kar si napisala, ni bil poudarek na "ju" , ampak "je". Resnično ni na mestu, da bi zdaj tu javno secirali družinske odnose kogar koli, ampak debata teče o taščah in snahah. Ti pa v to vpletaš vnuke in babice. Tvoja bivša tašča bi lahko bila zlata duša, ampak med njo in tvojimi otroki stojita predvsem ti in tvoj bivši mož in vse travme, ki so jih preživljali med vajino ločitvijo. Tako pač je, otroci se med ločitvijo postavijo na eno stran in za to imajo razloge - tvoja sta babico odpikala v paketu skupaj z očetom zaradi tega, kar je bilo med njim in teboj, ne pa zaradi tega, ker bi ju premalo čuvala, ko sta bila majhna.

Pač poskrbi, da boš ti toliko boljša babica, ki vedno spoštuje želje staršev svojih vnukov.