13. feb 2016 9:17
Živjo martinika!
Strinjam se s tem, kar so napisale nekatere predhodnice - malo pozno je za reševanje tega problema. Kot si sama napisala - kot si narediš, tako imaš in to velja tudi glede vtikanja tašče v vajino življenje.
Ko sva midva s fantom (sedaj je mož) začela, sem tudi jaz - na lastno pobudo - pustila, da se je njegova stara mama vozila na prvem sedežu, ampak je gospa, ki jih ima šez 80 in sem ji odstopila sedež zato, da je šla lažje v avto. Čez nekaj časa (po kakšnem letu) pa sem nehala s tem, saj sem ugotovila, da se pri drugih vozi zadaj in da ji ni problem. Nekako sem začutila, da moram prevzeti mesto sovoznice, kot na splošno v življenju, tudi v avtu. Mene sicer ni noben oviral, a če bi me in če se fant ne bi postavil na mojo stran, bi že takrat vedela kje sem in ne bi nadaljevala takega razmerja.
Sicer se midve s taščo čisto v redu razumeva in se spoštujeva, ampak razen na kakšna družinska praznovanja ali na kakšen izlet mogoče 1x na leto ali še manj, ne hodimo skupaj, čeprav je ona vdova, moj mož pa edinec. Mož je s svojo bivšo punco in s svojo materjo 8 let hodil skupaj na morje - sem mu že v štartu povedala, da to pri nama odpade. Sploh glede na to, da živiva pri mojih starših, sem rekla da na dopustu ne želim nobenih staršev in pika. Ni ugovarjal, tašča pa tudi ni nikoli rekla, da bi šli skupaj na morje.
Ona ima svoje življenje, hodi na izlete z društvom upokojencev, ima svoje prijatelje in svoje opravke in tako se mi zdi prav. Jaz v takem razmerju, kot si ti, ne bi zdržala 5 minut.
Razmisli, ali si se pripravljena celo življenje žrtvovati, da bo tašča srečna, ali pa se temeljito pogovori s fantom in njo. Bosta pa po mojem oba začudena, zakaj je bilo 10 let tako v redu, zdaj se pa kar naenkrat zmrduješ. Težave je treba reševati sproti, ker potem, ko se toliko nakopiči, je težko še kaj rešiti.
Pa srečno!
JJ
Vanja
.
murnik
