31. jan 2007 18:02
Če je že mijamarija napisala, da so z branjem, oz. razumevanjem receptov lahko problemi, predvsem pri manj izkušenih, naj dodam, da lahko nastanejo tudi pri branju
, posebej če spregledaš podpičja.
Dokler je živela babica, je bila kuhinja njena. To pomeni, da nas je razvajala
kolikor se je dalo, pekla pa je tako za vso žlahto. Takoj po njeni smrti, pa je mamina prijateljica, ki je bila navajena pri nas dobro jesti na glas ugotavljala, da je sedaj pač tega konec in da bomo tudi mi spoznali kakšna je industrijsko pripravljena hrana
. To je mamo vzpodbudilo
in takoj naslednji dan je sklenila, da bo ocvrla flancate. Poiskali sva kuharsko knjiga in jaz sem ji prebirala kaj vse potrebujeva. Ob receptu je pisalo: 20 dkg moke, 1 dkg sladkorja, 3 rumenjaki, 3 žlice smetane ali mleka, malo soli, 2 žlici ruma; 1/2 kg olja, 5 dkg sladkorja za posipanje. Ob tem je pisalo: iz naštetih sestavin zamesimo na deski testo in ga pustimo, da malo počiva. Potem razvaljamo... Zamesili sva testo, seveda iz vseh sestavin
, saj ni bilo nikjer napisano, da naj uporabiš olje za cvrenje. Toda na napakah se učimo. Kmalu je prijateljica spet prihajala, predvsem poskušat različna peciva in moja mama je danes prav tako odlična kuharica kot je bila babica.
Recept za flancate, pa še danes uporabljam, samo, da olje vedno uporabim za cvrenje in ne kako drugače.
Otilija