Zgode in nezgode v kuhinji

13. dec 2006 16:37

no še ena moja nezgodica v kuhinji, ko sem v posodo dala kuhat jajca in seveda odšla še po drugih opravkih...v trenutku, ko sem stopila nazaj v kuhinjo se je razlegel glasen poook in nato še pok pok pok...vsa jajca mi je pometalo v strop, ker je seveda voda izparela in jajca so se kuhala oziroma žgala na suho...pa je blo treba kuhinjo prepleskat jasna

13. dec 2006 20:31

Pri nas pa je zabavno, če hčerka Tadeja nese stari mami, ki je doma zraven v stari hiši, jest, ker se njej ne da priti čez k nam. In večkrat se je že zgodilo, da je bila v hipu nazaj. Pa sem rekla: "Ja, tako hitro! Pa si nesla mami ali ne?" Ona pa v pritajenem joku:"Benči mi je vzel." Benči je naš veliki pes. Enkrat pa je mama prosila za kozarec vina. Dam Tadeji in rečem: "Pa pazi, da ti ne bo Benči vzel!" Avtomatsko, seveda. Sva se obe smejali. Bi vam pa rada zaupala še eno zgodbo, ki sicer ni kuhinjska, se je pa dogajala v jedilnici. Na šanku sem imela škatlo s čistilnimi robčki za računalniške ekrane, ki sem si jo tisti dan izposodila v službi. Na etiketi je med drugim pisalo: "Uporabljati največ 2 do 3-krat na teden, da ne pride do poškodb oči." Šla sem ven in ko sem prišla nazaj, vpraša mož previdno:"Ti, za kaj pa so tile robčki?" Takoj sem vedela, kaj je naredil. On je namreč površno prebral, da uporabljaj vsaj 2 do 3-krat na teden in si razlagal, da je to dobro za očistiti oči. In tiste dni je ravno tožil, da se mu zdi, da ima oči polne peska in prahu (delal je v enem peskokopu). Pa je vzel robček in si temeljito zdrgnil oči. Mene je bilo kar groza! On pa je rekel, da je to super stvar, da ima oči zdaj čiste, in še danes, po več kot pol leta nima več prahu v očeh. Si morete mislit! Ampak očitno je stvar super delovala. Tako da pravi, ko bo treba, če bom še lahko prinesla tiste robčke. Ampak prosim, ne počnite tega tudi vi. Jaz si ne bi upala. JAMONI

7. jan 2007 11:04

Kaj se v novoletnih praznikih nikomur ni zgodilo kaj hecnega Da malo obudim to temo pa dogodek, ki se je v času mojega otroštva bojda resnično zgodil nekje v okolici. Gospodinja je pekla kruh. Hlebce je že razdelila po peharjih in jih razpostavila po klopi okrog zakurjene krušne peči, za zadnje vzhajanje pred peko. Prostor pod klopjo je služil za sušenje in shranjevanje čevljev. S svojim sinkom odide na njivo in ga čez daljši čas pošlje pogledat domov, če kruh že "gre" (vzhaja). Sinek priteče nazaj in zakliče: GRE ŠE NE, OBUVA SE PA ŽE! (testo je že preveč vzhajalo in iz peharjev kipelo v spodaj postavljene čevlje). Cila

7. jan 2007 13:24

jaz pa poznam eno super kuhinjsko zgodbo, ki jo je napisal Marjan Tomšič in če se prav spomnim, govori v njej o sebi... Jo bom obnovila v parih stavkih: Bil je še mlad, živel je sam in od sosede je dobil 30 jajc. Spomnil se je lepih otroških dni, ko je tu in tam za zajtrk dobil mehko kuhano jajce. Vzel je deset jajc in jih dal kuhati. Sicer še nikoli ni kuhal jajc, ampak se mu je zdelo, da to že ne more bit nevemkaka znanost. Kuhal jih je 10 minut in probal eno jajce, ampak bilo je trdo. Kuhal jih je pol ure, spet probal eno jajce, ampak še zmeraj je bilo trdo! A on je hotel mehko kuhana jajca, zato jih je kuhal še 1 uro, še tri ure, še 2 dni ampak - mu ni uspelo. lp

7. jan 2007 17:01

Cila, ne sprašujo po novoletnih nezgodah, ker bo bo Siba povedal, kaj se mu je lani dogajalo s sadnim kruhom....meni ga je poslal v obliki fotke, ker ni bil za jest....(no, kasneje sem pa dobila še tistega, ki se je posrečil...) Mamamia mamamia

13. jan 2007 20:46

Enkrat - pred 100 leti - se je moja mlada sodelavka poročla in začela zagnano kuhat. Ker ni mela pojma o pojmu, smo ji v službi babe vse povedle in napisale. En dan je spraševala, kak se naredijo žličniki za v župo. Ji rečem, ka v eno jajco da 10 malih žličk grisa, kapljico olja in to je to. Drugi den cela nesrečna pove, ka so bli žličniki trdi ko kamen. Sprašuvlemo jo, kak je delala, ... ova pa je namesto pšeničniga grisa dala not koruzniga. Ji rečem: "Ma, trola, pšeničniga bi morala dat", ova pa kot iz topa: "Od česa pa so pol rumeni?" tumpika

18. jan 2007 13:25

Moja kolegica pa je namesto v lonec vrgla kislo zelje na prižgan plin lili A.

18. jan 2007 15:27

Meni pa se je to zgodilo ravno na silvestrovo.Pripravila sem si maso za mleto pečenko,dala sem vse sestavine,po vrhu pa še kruh namočen v mleku in pustila na pultu.Možu sem rekla ,naj nese psu hrano,jaz pa sem šla iz kuhinje samo za kratek čas.Ko sem prišla nazaj ,nisem našla posode.123 sem bila zunaj ,ampak prepozno,mož mu je že dal za jesti in sploh ni opazil,da je bilo sveže meso in to 2kg.Zvečer je bil tako priden ko je pokalo ,da tudi zalajal ni.Mi smo bili pa brez mesa. Ta se mi je pa zgodila že pred leti,mudilo se mi je k zdravniku.Oprala sem si lase in so mi preveč viseli na vse strani,pa sem jih hotela malo polakirati.Vzamem lak in se sprejam in gledam v ogledalo,ko zagledam ,da namesto laka imam v roki sprej za kopalnico.Joj kaj pa zdaj,časa nisem več imela,sem spotoma šla k mami in ji rekla naj mi povoha lase ,in je rekla da prav lepo dišijo,prav po rožah. SINEJA

18. jan 2007 18:09

med zimskimi počitnicami se z prababico odločiva, da spečeva orehove kifelce za mamico ko bo prišla iz dialize, ker jih obožuje. pred nekaj dnevi pa se ji je vrečka z moko rastresla po pultu in kej je bila lepa jo je shranila v vrečko in v omaro. seveda si midve vse pripravima in namesto sladkorja v prahu vzamema moko. lepo kifelce spečema, potem valjama v moki in seveda jaz moram poskusiti in probam in nič sladko! sama moka. potem sma tisto moko praskali dol in valjali v sladkorju in ker so bili tako krhki sma na koncu dobili celih le 10 :) tudi okusni niso bili, še dobro da imamo sladkosnednega psa. smo si zadali da moke nikoli več v vrečko ne da bi gor napisali kakšna je vsebina :) NiNcHiKa

18. jan 2007 19:01

pred dvajsetimi leti ,ko je moj bodoči mož še hodil k meni v vas ,mu je moja mama skuhala kavico.Tisti teden je ravno imela nočno izmeno,tako da je bila bolj raztresena.V kavico je namesto sladkorja dala sol.Moj bodoči mož ni upal nič reči,šele ko jo je kasneje spila še moja mama je sploh videla kaj je skuhala.Še danes mu velikokrat rečem,kako je bil potrpežliv,kajti danes bi prav hitro zarenčal kakšna je kava Bernarda