Zgode in nezgode v kuhinji

13. dec 2006 9:33

Ko smo bli enkrat pri babici, smo bli še otroci, je moj mlajši bratec po vsej sili on hotel skuhat kavo za odrasle (je bil 5) in jo je res skuhal in prinesel in so jo probali in je bilo smeha. se je zmotil in je dal sol in potem je hotel uravnovesit in je dal ful sladkorja. otroška logika lp goga sam da se kuha..

13. dec 2006 11:40

Še ena, prav tako huda. Hvalabogu, več jih ni bilo. Pred odhodom na delo dam kuhat neolupljen krompir, da bo popoldne kosilo hitreje pripravljeno. Saj veste, kako je zjutraj. Pa še z možem skupaj sva se vozila in možje ponavadi kar naprej nekaj priganjajo. Skratka, plošče nisem ugasnila. Čez kako uro ali več v službi me nenadoma prešine, da sem zjutraj nekaj izpustila. Takoj telefon sosedu, naj pogleda skozi okno, na štedilnik. Odgovor: kuhinja je polna pare. Hitro telefon možu, skoči domov in izklopi elektriko. Od takrat dalje ima sosed en izvod našega ključa. Lp Cila

13. dec 2006 14:21

no ttole glih ne soada v to temo mal pa saj se jae dogajalo v kuhinji do tega trenutka se4m zelo rada pekl a od takrat pa do leos sem bila neudelezenka a no bilo je na velikonoc vesna gre kuhat mleko za mlincevko a namesto mlincevke sem pristala vv bolnici mleko mi je vrglo v obraz in mehurcki in mleko na mojem obrazu tako da so me mogli lepotni kirurgi popravit no sedaj se smejem ker so me pomladili pa se en manj zazelen praznik pri meni vesna kovačič

13. dec 2006 15:12

Ta je bla pa res huda! Drugič mogoče kako vejico in piko uporabi, ker se je težko prebit skozi ves sestavek. vanya

13. dec 2006 15:57

na mojo srečo (moram potrkat), še nism doživela nezgod v kuhinji. sm pa poslušala sodelavko, ko je razlagala, da je enkrat pekla mufine in je v njih namesto sladkorja dala sol. je pa ta ista sodelavka danes razlagala, da je delala tiramisu. namreč, piškote je kr stresla v posodo s kavo in jih pustila notri, da so se čisto napili kave, seveda so se ob tem tudi čisto razpadli. narejen tiramisu je romal v pečico. seveda je delala po navodilih na škatli, kjer pa ni pisalo, da se ne peče. na koncu je bil tiramisu tekoč. petruša

13. dec 2006 16:13

Ma za to pa moreš bit en patron, to je glih tako, kot je ena pripovedovala, da sta z očetom kuhala polento, pa ni in ni hotela bit kuhana. Z očetom namreč nista vedela, da je treba kuhat v vodi. matilda

13. dec 2006 16:37

no še ena moja nezgodica v kuhinji, ko sem v posodo dala kuhat jajca in seveda odšla še po drugih opravkih...v trenutku, ko sem stopila nazaj v kuhinjo se je razlegel glasen poook in nato še pok pok pok...vsa jajca mi je pometalo v strop, ker je seveda voda izparela in jajca so se kuhala oziroma žgala na suho...pa je blo treba kuhinjo prepleskat jasna

13. dec 2006 20:31

Pri nas pa je zabavno, če hčerka Tadeja nese stari mami, ki je doma zraven v stari hiši, jest, ker se njej ne da priti čez k nam. In večkrat se je že zgodilo, da je bila v hipu nazaj. Pa sem rekla: "Ja, tako hitro! Pa si nesla mami ali ne?" Ona pa v pritajenem joku:"Benči mi je vzel." Benči je naš veliki pes. Enkrat pa je mama prosila za kozarec vina. Dam Tadeji in rečem: "Pa pazi, da ti ne bo Benči vzel!" Avtomatsko, seveda. Sva se obe smejali. Bi vam pa rada zaupala še eno zgodbo, ki sicer ni kuhinjska, se je pa dogajala v jedilnici. Na šanku sem imela škatlo s čistilnimi robčki za računalniške ekrane, ki sem si jo tisti dan izposodila v službi. Na etiketi je med drugim pisalo: "Uporabljati največ 2 do 3-krat na teden, da ne pride do poškodb oči." Šla sem ven in ko sem prišla nazaj, vpraša mož previdno:"Ti, za kaj pa so tile robčki?" Takoj sem vedela, kaj je naredil. On je namreč površno prebral, da uporabljaj vsaj 2 do 3-krat na teden in si razlagal, da je to dobro za očistiti oči. In tiste dni je ravno tožil, da se mu zdi, da ima oči polne peska in prahu (delal je v enem peskokopu). Pa je vzel robček in si temeljito zdrgnil oči. Mene je bilo kar groza! On pa je rekel, da je to super stvar, da ima oči zdaj čiste, in še danes, po več kot pol leta nima več prahu v očeh. Si morete mislit! Ampak očitno je stvar super delovala. Tako da pravi, ko bo treba, če bom še lahko prinesla tiste robčke. Ampak prosim, ne počnite tega tudi vi. Jaz si ne bi upala. JAMONI

7. jan 2007 11:04

Kaj se v novoletnih praznikih nikomur ni zgodilo kaj hecnega Da malo obudim to temo pa dogodek, ki se je v času mojega otroštva bojda resnično zgodil nekje v okolici. Gospodinja je pekla kruh. Hlebce je že razdelila po peharjih in jih razpostavila po klopi okrog zakurjene krušne peči, za zadnje vzhajanje pred peko. Prostor pod klopjo je služil za sušenje in shranjevanje čevljev. S svojim sinkom odide na njivo in ga čez daljši čas pošlje pogledat domov, če kruh že "gre" (vzhaja). Sinek priteče nazaj in zakliče: GRE ŠE NE, OBUVA SE PA ŽE! (testo je že preveč vzhajalo in iz peharjev kipelo v spodaj postavljene čevlje). Cila

7. jan 2007 13:24

jaz pa poznam eno super kuhinjsko zgodbo, ki jo je napisal Marjan Tomšič in če se prav spomnim, govori v njej o sebi... Jo bom obnovila v parih stavkih: Bil je še mlad, živel je sam in od sosede je dobil 30 jajc. Spomnil se je lepih otroških dni, ko je tu in tam za zajtrk dobil mehko kuhano jajce. Vzel je deset jajc in jih dal kuhati. Sicer še nikoli ni kuhal jajc, ampak se mu je zdelo, da to že ne more bit nevemkaka znanost. Kuhal jih je 10 minut in probal eno jajce, ampak bilo je trdo. Kuhal jih je pol ure, spet probal eno jajce, ampak še zmeraj je bilo trdo! A on je hotel mehko kuhana jajca, zato jih je kuhal še 1 uro, še tri ure, še 2 dni ampak - mu ni uspelo. lp