Dan duševnega zdravja

Dame in gospodje

Naj vas spomnim - ta teden tečejo zanimive diskusije na forumu - da je jutri mednarodni dan duševnega zdravja. Mislim, da je takšen dan uradno razlgasila Svetovna zdravstvena organizacija - gre za priložnost za en mali razmislek.

Ob tej priložnosti bi vars rada opozorila na naslednji zapis:

http://www.dnevnik.si/novice/dnevnik/205376/

Mislim, da ob branju teksta nihče ne bo ostal ravnodušen.

Vse lepo pozdravlja

Vendelina jr.

Temo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 09. okt 2006 10:52:31

9. okt 2006 14:12

tale članek pa je... ne znam opisat. je zelo resničen,sem se res poglobila vase. tudi sama sem malce perfekcionistka-od tu moja zagrenjenost. res, treba se je sprijazniti s samim seboj-smo taki kot smo,nepopolni-torej ljudje hvala vendelina jr. zmeraj imaš kake dobre teme lp

9. okt 2006 15:54

Zadnji odstavek mi je najbolj všeč: "To doživljam kot velik pritisk na ljudi, ne spodbudo. Spodbuda bi bilo sporočilo, da smo ljudje vitalna bitja, sposobni akcije, iniciative, preobratov, odpuščanja, navezanosti. Govoriti, da ljudje zmoremo vse: biti najlepši, najpametnejši, najbolj delovni, najbolj zabavni, biti najboljša mama..., to pa je narcistična potrošniška kultura. Ljudje smo duševno zdravi takrat, ko se zavedamo, kje smo šibki in kje smo močni, in ko lahko priznamo svoje šibkosti. " To je res. Mediji in družba nam vseskozi vsiljujejo neka merila uspešnosti. Najhujše pa je to, da ti poleg tega na vsakem vogalu kričijo v uho: "Bodi srečen!" Kaj pa sploh je sreča? Je sreča če imaš mere 90-60-90? Je sreča če imaš pobeljene zobe? Si srečen, če si v službi najuspešnejši in tam visiš vsak dan od jutra do večera? Si srečen, če se voziš v dragem avtomobilu? Si srečen če vsako sezono zamenjaš celo garderobo cunj? Če bi človek vse te puhlice, ki nam jih vsakodnevno servirajo jemal resno, bi se lahko zadepresiral do konca... Meni je "sreča" to, da se zvečer usedem za mizo s človekom, ki mi je drag in skupaj popijeva kozarec rdečega vina. Po vseh merilih kapitalizma je z menoj nekaj hudo narobe!! (Z mojim duševnim zdravjem pa (zaenkrat) ne!) ivonja

9. okt 2006 15:58

super članek. Všeč mi je predvsem del, ki govori o razponu čustev - da so tudi "slaba" čustva ok, dokler jih normalno izživiš - tudi žalost, jeza... Lepo, da si nas spomnila, Vendelina Scorpy

9. okt 2006 16:02

Čisto podpiram ta jutrišnji dan duševnega zdravja, ampak dokler se ne bo na tem področju nekaj spremenilo, nam vsi ti dnevi (tedni, meseci) proti raku, kajenju in nevemšečemu ne bodo kaj prida koristili... Na področju duševnega zdravja pa je po mojem mnenju najbolj pomembna preventiva. Koliko ljudi naprimer vsako leto stori samomor. Ti ljudje živijo med nami, opozarjajo na svoje probleme, mi pa jim žal ne znamo prisluhniti, pa nismo sami krivi. Mislim, da bi se morali strokovnjaki na tem področju bolj potruditi in tudi tiste, ki so zdravi sezniti z duševnimi boleznimi, ter s tem kako jih prepoznamo... To govorim iz lastnih izkušenj. Poznala sem človeka, ki je "klical na pomoč", pa mu ni nihče prisluhnil, ker zdravi ljudje žal ne razumemo "govorice duševno bolnih". Tega človeka danes žal ni več med nami... ivonja

9. okt 2006 16:16

Ivonja, se strinjam. Se mi pa zdi, da je bil vsak človek, ki je bil že večkrat na državnih volitvah (hočem reči, ki je prišel do 30. leta in čez) bil v fazi, ko je "klical na pomoč", vendar ne s temi besedami, ampak v zvsem drugim in včasih tudi s hecnim in čudnim obnašanjem. In kdor ima takšno lastno izkušnjo in zraven tudi toliko poguma, da reče, ja OK, bil/a sem v slabi koži, vse je šlo narobe, nisem sam/sama našel/našla pravega izhoda, ta ve naslednje: - da je bil/a na dnu, ampak, da je prišel/ven - da ga/jo ljudje imajo še vedno radi-in so ga/jo imeli radi tudi takrat, ko je bil/a na dnu - da se iz dna pride ven. In tak človek bo znal prepoznati drugega, ki bu "klical na pomoč" in bo tudi znal reči, da imetnik problema ni nič manj človek od vseh ostalih, ki so kao uspešni...In tak človek bo tudi znal človeku v stiski povedati, da potrebuje pomoč. Morda ga bo človek v stiski sprva ozmerjal in rekel, da se naj briga zase - ampak tudi, če se to zgodi, tisti, ki ima stisko, se bo slejkoprej zamislil. In morda tudi ukrepal. Vendelina jr.