Moj veliki jaz

6. okt 2006 10:18

Ali mogoče kdo ve, če si je možno film "dol potegniti", npr. z e-mulami. Nisem gledala in ne vem točnega (originalnega) naslova. Rada pa bi film predvajala otrokoma - samo v vednost in opomin. Na srečo ju v Mc nič več ne vleče, je veliko boljše hrane. Želim pa si, da bi se tudi otroci v šolah o tem pogovarjali tako kot mi tukaj. jankica

6. okt 2006 10:48

Supersize me, je originalni naslov. lp, Marija

6. okt 2006 10:49

Tudi jaz sem gledala film in se popolnoma strinjam z Vendelino jr. V Ameriki je vse, tudi hranjenje, biznis. In McDonalds ima dobro naštudirano - risanke, vzgoja dobrih potrošnikov že od malih nog, reklama, reklama, reklama. Uživanje nekega obroka ni več obred, ni več resnično uživanje v (raznovrstni) hrani, temveč njegov škodljivi instant nadomestek - prenažiranje z maščobami in sladkorjem. Tako, ki vzame malo časa in zadene. Odmerek pa mora biti vedno večji. "Gospod/gospa, za samo pet (ali koliko že) centov več dobite supersize meni." Pa kaj potem, če niste lačni, pa kaj potem, če boste težko pogoltnili še tistega dodatnega pol litra kokakole in 20 dag krompirčka. Boste vsaj dobro izkoristili svoj denar. In naslednjič boste prav v tistem pol litru pijače in tistih poslednjih krompirčkih najbolj uživali. In si želeli še. Na začerku sem si tudi jaz mislila, yeah, right, kar tožita, punci. Človek ima izbiro in lahko izbira. In vajini starši bi tudi morali znati izbirati bolje. Ampak ali jo ima res? Velike korporacije si lahko privoščijo oglaševanje in znajo manipulirati z ljudmi; lahko si privoščijo najboljše psihologe in vedo, na katerih frontah morajo udariti. Znajo prodajati iluzijo užitka in zadovoljstva, hkrati pa ohranjati človeka večno nezadovoljnega do te mere, da se vedno znova vrača. Po nov odmerek. Seveda ne prepričajo vsakega. Ampak v veliki meri jim uspeva. Hiter tempo življenja ustvarja neko psihozo, kar manipulacijo še olajša. Sama v McD nisem stopila že nekaj let, kar pa ne pomeni, da ne uživam junk fooda. Sem ter tja zapaše; da le ne postane način življenja. Po mojem v Sloveniji zaenkrat ni tako hudo in ne bombardirajo nas tako agresivno. Kar pa ne pomeni, da se v prihodnosti to ne bo zgodilo. Cornellia

6. okt 2006 11:56

Sem gledala. Pa ne do konca ker mi je bilo kar slabo ob prenažiranju. Sklepam iz vaših odgovorov, da ravno umrl ni na koncu pač pa razberem, da je 9 mesecev izgubljal pridobljene kilograme. Moram pa dodati, da je res, vse to prihaja z velikimi koraki k nam. Kar poglejte malo risanke in ob njih tv reklame (NA NACIONALKI), ki je plačana z naročnino (ne rečem ostale). Jaz naročnino plačujem, da bom gledala (jaz in moji otroci) kvaliteten program ne pa reklam za čokoladice, super igračke (pripravite se na to - prihaja čas nakupov za Miklavža, Dedka Mraza ...). Pamet v roke starši - uprimo se tem američanom. McNena

6. okt 2006 12:00

Samo me pa res zanima, kaj tlačijo v tisti pomfri ... Verjetno je krompirja še najmanj tam notri. Sonja

6. okt 2006 12:12

Hujšal je 2x po 9 mesecev, ker se zadnjih dveh kilogramov sploh ni mogel rešiti. Loni Makaroni

6. okt 2006 12:54

Galyka, hvala. Cornellia, lepo si napisala - vse to je en velik biznis. Uf, če samo pomislim na reklamo za Coca colo - groza! To znajo, da se otrokom svetijo oči in z odprtimi usti buljijo v teveje. Ja, še prekmalu bo tu božični čas! jankica

9. okt 2006 7:26

Sporočam vam, da smo s pomočjo e-mul že naložili film na naš računalnik. Ko sem hčeri (dijakinji) povedala za ta film, mi je rekla, da si ga tudi ona želi ogledati, ker so se o njem ŽE pogovarjali v šoli. jankica