6. okt 2006 10:49
Tudi jaz sem gledala film in se popolnoma strinjam z Vendelino jr.
V Ameriki je vse, tudi hranjenje, biznis. In McDonalds ima dobro naštudirano - risanke, vzgoja dobrih potrošnikov že od malih nog, reklama, reklama, reklama. Uživanje nekega obroka ni več obred, ni več resnično uživanje v (raznovrstni) hrani, temveč njegov škodljivi instant nadomestek - prenažiranje z maščobami in sladkorjem. Tako, ki vzame malo časa in zadene. Odmerek pa mora biti vedno večji. "Gospod/gospa, za samo pet (ali koliko že) centov več dobite supersize meni." Pa kaj potem, če niste lačni, pa kaj potem, če boste težko pogoltnili še tistega dodatnega pol litra kokakole in 20 dag krompirčka. Boste vsaj dobro izkoristili svoj denar. In naslednjič boste prav v tistem pol litru pijače in tistih poslednjih krompirčkih najbolj uživali. In si želeli še.
Na začerku sem si tudi jaz mislila, yeah, right, kar tožita, punci. Človek ima izbiro in lahko izbira. In vajini starši bi tudi morali znati izbirati bolje. Ampak ali jo ima res? Velike korporacije si lahko privoščijo oglaševanje in znajo manipulirati z ljudmi; lahko si privoščijo najboljše psihologe in vedo, na katerih frontah morajo udariti. Znajo prodajati iluzijo užitka in zadovoljstva, hkrati pa ohranjati človeka večno nezadovoljnega do te mere, da se vedno znova vrača. Po nov odmerek. Seveda ne prepričajo vsakega. Ampak v veliki meri jim uspeva.
Hiter tempo življenja ustvarja neko psihozo, kar manipulacijo še olajša.
Sama v McD nisem stopila že nekaj let, kar pa ne pomeni, da ne uživam junk fooda. Sem ter tja zapaše; da le ne postane način življenja.
Po mojem v Sloveniji zaenkrat ni tako hudo in ne bombardirajo nas tako agresivno. Kar pa ne pomeni, da se v prihodnosti to ne bo zgodilo.
Cornellia