5. sep 2010 21:11
Če niste tipi, ki bi šli na tako pot sami, v lastni režiji, potem tale zadeva s Bg, Sarajevom, Mostarjem in Plitivicami niti ni tako slaba, manjka pa Makedonija, pa tudi Črna Gora. Kanjon Tare, Durmitor,Lovćen, Boka Kotorska ... vau.
Mi smo se povosod podali na pot samiali s skupino a v lastni režiji. Tako smo se pet dni potepali po BiH (Bihać, Velika Kalduša - kdo se še spomni Fikreta Abdića???, Travnik, Prozor, Mostar, Jablanica, Sarajevo, Jajce - z muzejem Avnoja vred ....), nazaj grede še Zenica.
Naslednje leto je bila na vrtsi MAkedonija, šli smo z busom, en prečudovit teden v deželi, polni sonca. Skopje, Tetovo, Bitola, Tikveš s svojimi nepreglednimi vinogradi in vinsko kletjo, Titov Veles, Ohrid in Ohrodsko jezero.
Na poti tja in nazaj seveda še malo Južne Srbije, skozi Bg smo se le peljali, ker smo vsi iz družbe že več krat bili tam.
Vedno in povosod druženje z domačini, stika ni težko navezat, beseda steče sama po sebi. V neposrednems tiklu zveš marsikaj, kak drugačen pogled na dogajanje, ki nas je tako zaznamovalo, se odpre, jasno je, zakaj se nad Mostarjem šopiri ogromen križ in zakaj na muslimanski strani Neretve vznikajo vedno nove džamije, zakaj nekateri ne gredo na drugo stran reke, čeprav je most obnovljen.
In Sarajevo z vsemi svojimi ranami. Tudi Beograd jih ima, še kako peklijo.
Vsaka od novih držav se je znašla po svoje. Je zanimivo hodit tja dol in opazovati. VSem je pa skupno nekaj - spomini. Ti v ljudeh še niso zamrli. Mi smo v Skošju po naključju naleteli na že sivolasega natakarja, ki je služil vojsko v Sloveniji, in to pri očetu ene ized članic naše skupine. Seveda so telefoni takoj naredili svoje ...
Kot naša Slovenija je sila lepa tudi naša nekdanja skupna domovina.
Mamamia
mamamia