Otrok, ki noče jesti

Jaz imam pa en problem, moja najmlajša hči je zelo neješča. Je samo nutelo s kruhom, ne je sirčka,salamce, jajčka, skute, nič. Kar se tiče kuhane hrane, je isto. Je, kar skuham jaz, drugod se afna za mizo. V šoli plačam celo kosilo, ki ni poceni, poje pa samo par žlic juhe. Tudi ko pride domov, sploh ni lačna kot ta velka dva. In ravno zaradi tega smo veliko bolani. Zjutraj morajo naši zgodaj vstat in čeprav grejo zvečer zato zgodaj spat, ji primankuje spanja.

Kaj naj storim, posegam tudi po pikovitih, ki ne zaležejo veliko?

Malčica

18. sep 2006 9:14

Draga Malčica, imaš pač eno malo princesko. Iz princesk vedno zrastejo kraljice. V tvojem zapisu ne piše nič o tem, kako je s krvno sliko, bakterijami itd itd. Ker vzroka, zakaj je deklica večrkat bolna, verjetno ne gre iskati samo v tem, da ne je jajčk in salame (meni tudi niso nikoli posebno teklnila). Tudi zelo ješči otroci v enem obdboju večkrat zbolevajo - nekako pa morajo razviti odpornost, mar ne? Kaj pa pravi dekličin pediater (v smislu krvne slike, rasti, kosti ipd)? Ali meni, da bi veljalo kaj popraviti? Ali pa ima deklica kako stisko, pa ne je, zaradi tega, da bi malo "zbudila pozornost", ker meni, da je nima dovolj - deklice so namreč zelo zelo zelo senzibilne? Skratka, zanesljivo je več možnih razlogov, da je deklica izbirčna in se mi zdi, da je to vredno posebnega premisleka. Zanesljivo je s prisilo, da naj poje to in to, pa tudi z argumentom, da si plačala njeno malico, ona pa noče jesti, ne boš prepričala v to, da bi jedla in tudi problema ne boš rešila. Se bo moralo dete najprej sprostiti, potem pa bo morda pripravljena, da vsako jed vsaj poskusi. Veliko uspeha in zdravja obema Vendelina jr.

18. sep 2006 10:38

Tudi mi smo imeli take težave, le da s sinom. Ta bi bil živel in umrl na čokoladi. Kot majhen otrok je sicer jedel veliko različnih stvari, potem pa nanekrat obstal samo pri čokoladi in čipsu. Seveda je vsa družina zagnala vik in krik, jaz pa sem rekla, da ne bom delala cirkusa, ker bo sčasoma minilo. Nekaj dolgih mesecev je trajalo, da je razen že omenjenega pojedel morda še hrenovko, dunajskega ali pico. Ko sem dala kosilo na mizo, je bilo med jedmi vedno nekaj takšnega, kar je jedel tudi on, nikdar pa nisem kuhala celotnega kosila, ki bilo le njemu po volji. Če nič drugega, je pojedel vsaj malo juhe. In nismo komentirali, še manj silili. Ko je šel v šolo, sem sklenila, naj je tam kosilo. Prve tedne je vihal nos, potem pa je naenkrat minilo. Tam je jedel vse, celo več stvari, kot doma (neko enoločnico z zeljem, pa hrenovke v testu - sem šla kasneje h kuaricam po recepte, ker mu je bilo tako všeč). Še rdečo peso je jedel, ki je doma ni niti pogledal, pa še kaj bi se našlo. Sicer pa se strinjam z vendelino, da moraš najprej presoditi, ali gre samo za kašno kapriciranje, ali pa deklica na ta način izraža neko svojo stisko. Morda lahko za začetek poskusiš tako, da ji hrano ponudiš z besedami, da je nič ne siliš, naj poje - naj samo poskusi, in če ji ni všeč, naj pusti. Pri nas se je tak način obnesel. Mamamia mamamia