18. sep 2006 10:38
Tudi mi smo imeli take težave, le da s sinom. Ta bi bil živel in umrl na čokoladi. Kot majhen otrok je sicer jedel veliko različnih stvari, potem pa nanekrat obstal samo pri čokoladi in čipsu. Seveda je vsa družina zagnala vik in krik, jaz pa sem rekla, da ne bom delala cirkusa, ker bo sčasoma minilo. Nekaj dolgih mesecev je trajalo, da je razen že omenjenega pojedel morda še hrenovko, dunajskega ali pico. Ko sem dala kosilo na mizo, je bilo med jedmi vedno nekaj takšnega, kar je jedel tudi on, nikdar pa nisem kuhala celotnega kosila, ki bilo le njemu po volji. Če nič drugega, je pojedel vsaj malo juhe. In nismo komentirali, še manj silili.
Ko je šel v šolo, sem sklenila, naj je tam kosilo. Prve tedne je vihal nos, potem pa je naenkrat minilo. Tam je jedel vse, celo več stvari, kot doma (neko enoločnico z zeljem, pa hrenovke v testu - sem šla kasneje h kuaricam po recepte, ker mu je bilo tako všeč). Še rdečo peso je jedel, ki je doma ni niti pogledal, pa še kaj bi se našlo.
Sicer pa se strinjam z vendelino, da moraš najprej presoditi, ali gre samo za kašno kapriciranje, ali pa deklica na ta način izraža neko svojo stisko. Morda lahko za začetek poskusiš tako, da ji hrano ponudiš z besedami, da je nič ne siliš, naj poje - naj samo poskusi, in če ji ni všeč, naj pusti. Pri nas se je tak način obnesel.
Mamamia
mamamia