Šolska prehrana

14. sep 2006 18:46

od vrtca naprej ne jem vsega, kar živi pod vodo, ker sem takrat dobil nekega zanič pripravljenega osliča in sem 14 dni bruhal ko vidra. drugače pa sva bila takrat s kuharico prijatelja in sem jutra namesto v jutranjem varstvu preživel v kuhinji. kosila v oš so bila kar ok, še posebej takrat ko jih je še kuhal g. Vinšek, noben nas ni silil jest, repete je bil pa vedno, če si hotel. srednjo šolo sem tudi jaz preživel na sendvičih, študentska leta pa preživljam na bonih in junkfoodu. ampak kot študent se spet blazno dobro zastopim s kuharico in šefom v menzi... LP Drejček

14. sep 2006 18:50

Meni so bile pa najboljše hrenovke, ker jih doma nismo nikoli jedli. ariella

14. sep 2006 19:16

Do 4 razreda sem hodila na podružnično osnovno šolo, kjer so nam kuhali malice. Še danes se mi sline cedijo pa odličnih enolončnicah. V peti razred pa sem šla v centralno šolo v mestu, ki sem jo za razliko od prejšnje naravnost oboževala. Razen malic. Niti enkrat v štirih letih ni bilo tople malice. Vsak teden evrokrem, zaseka s kislim zeljem, skuta z rozinami (skuta mi je sicer dobra), na debelo narezana dravska salama. Skoraj vse sem se navadila, razen na evrokrem. Pa še zgodbica. Enkrat smo po nekem cepljenju morali popiti skodelico toplega mleka. In ko vidim smetano na mleku, povem učiteljici, da tega pač ne morem spraviti po grlu. Da če vzrajajo, da moram spiti mleko, potem rabim cedilo in še eno skodelico. Žal se ji ni dalo dopovedati. Rezultat:bruhanje. Sedaj jem vse. Celo evrokrem, ampak samo na palačinkah in še to čisto na tanko. Zadnja trdnjava so bili vampi. V napadu hude lakote v trenutku osvojena.... Ja, lakota je najboljši kuhar, je napisal Karel Grebeljšek v Partizanskih kuharjih. mimika

14. sep 2006 22:06

Šestdeseta leta so nam na OŠ pripravljali neko čudo od namaza (verjetno so pospravljali po "špajzi") in takrat je imel naš okostnjak v kabinetu za biologijo pravo poslastico,ostala publika pa zabavo. Jaz sem dražala kruh, mali Marino pa je okostnajku Maticu pomagal, da je s čeljustmi grizel - vse dokler naju ni"tršica" zalotila. Potem pa......o,joj... Ampak vse te neumnosti me pa še vedno niso minile...so že vsi obupali, jaz tudi pa nič ne pomaga Pa mejte se ... lepo a ,ne kobra 1

15. sep 2006 4:03

Hrana v "Cicibanovih uricah" (torej nekakšnem vrtcu), OŠ in SŠ ni bila nikoli slaba.. V Cicibanovih uricah in OŠ je bila kuharica moja soseda (ki je bila vsak dan na kavi pri moji mami), v SŠ pa mamina znanka. Če mi kaj ni pasalo, sem to povedala doma in mami je hitro poročala naprej. Kar pa je bilo dobro, sem vedno dobila vsaj dvojno porcijo. Tako sem dobila repete kadarkoli sem hotela in kar sem hotela- zato pa sem bila pravi mali bajsek Zdaj ko pa kuham sama, so pa drugi bajski, sama pa kot pravijo drugi "podhranjena" (se najem že tistih vonjav v kuhinji). Ne morem pa reči, da se kakšne hrane dobro spominjam (tako dobre, kot slabe), ker sem rada jedla vse po vrsti. In to v nenormalnih količinah Pravi soseda, da me je bilo kar veselje gledati Lep dan in veliko se smejte

15. sep 2006 6:47

Uh, super so bile hrenovke, pa "gres". Najbolj ogabni pa so bili namazi s pašteto in ribami.Temu je bilo vedno primešana margarina. Uh, paštete še danes videt ne morem. Pa najbrž malo tudi zato, ker je moja mama vedno rekla, da izgleda (tista v šoli namreč), kot bi se maček usr.., doma je pa tudi nismo jedli. Tina

15. sep 2006 7:44

Meni pa je bil v OŠ zelooo dober nek skutni zavitek iz krhkega testa. No, pravzaprav skute takrat nisem marala, ampak tisto krhko testo je bilo pa super - zelo dobro, in zelo krhko. Zdaj veliko pečem, pa takega testa niti slučajno ne znam pripraviti. V slabem spominu pa so mi s šolskih kosil ostali nekakšni svaljki, ki so jih potresli z benkom in sladkorjem. Bljak! In tudi mi smo bili v šoli pod budnim nadzorom, da slučajno kake drobtinice ne bi nesli nazaj. Na srečo so bila kosila večinoma kar v redu, ampak tile svaljki ... Še dobro, da od OŠ naprej nisem okusila česa podobnega. Saj res, še negativni vtisi z malic: mleko in bela kava, v katerih je plavala smetana (kot vas je že veliko omenilo), namaz iz margarine, zmešane z marmelado ali medom (kar strese me, ko se spomnim), in trdo kuhana jajca, ki niso imela rumenjakov, ampak "zelenjake" in po katerih je smrdela cela šola. V dijaškem domu pa smo dobivali enkratno krompirjevo solato in obupno obaro. Cornellia

15. sep 2006 8:14

Mmmmm, tudi jaz se spomnim masla zmešanega z medom, mi je še vedno taka kombinacija všeč. Pa ribji namaz, ki se je ostalim gnusil, mi tudi ni bil slab. Iz vrtca imam najbolj v spominu vanilijev puding v kovinskih skodelicah, ki je bil vedno prelit z malinovcem - ne ravno priljubljena jed. V OŠ pa smo vedno hodili po repete za makaronovo meso. Na splošno je bila meni šolska prehrana OK. Naj bo vsak naš dan s soncem obsijan

15. sep 2006 9:25

V Oš nikoli nisem marala makaronovega mesa, ker je bilo notri mleto meso, tega pa ne maram še zdaj. Potem smo imeli neko juho, ki sploh ni imela okusa pa še zdaj ne vem kateri juhi bi naj bila podobna. Neki približek goveji juhi po videezu, po okusu pa ....bljak. Nisem pa razumela kako lahko na kruh namažejo samo marmelado in nam dajo to za jest. To mi tudi ni bilo dobro, ker sem bila vajena jesti z margarino. V srednji šoli sem živela v dijaškem domu, kjer je bila hrana ok z izjemo dveh stvari, ki jih nisem mogla. Prvič sem tam slišala za jetrni sir-ogabno!! Mlince imam rada, pa piščanca tudi, ampak ne tistega, ki je bil v dd. Namreč, ko se samo spomnim na tisti krožnik, ko so mlinci plavali v maščobi-bljaaak. Sedaj v študentskih letih pa večkrat sama kaj skuham ali pa grem jest na bone. lep dan Kajica

15. sep 2006 10:21

V vrtcu se mi je zameril mlečni gris s kakavom (za moje pojem so mi postregli z drisko). Prva štiri leta sem bila tudi jaz v podružnici - raj, vse je bilo dobro, najraje sem pa imela (in imam še zdaj) belo kavo in navadne Koestlin kekse (tiste s košutami in jeleni). Potem pa - malice sva imeli v domeni s sestro - menjava - jaz njen jogurt, ona moj evrokrem. Kosila pa je kuhala Boža iz sosednje vasi, ki me je dobro poznala, pa nisem nikoli dobila na krožnik jedi, ki je nisem marala. Pa še kosila sem samo, ko so bile pevse - maksimalno 2x na teden. S siljenjem pa pri meni niso uspeli. Sem bila sposodbna tudi po 4 ure sedeti pred polnim krožnikom. In so obupali, še dobro, že itak sem zgledala kot dahavc. pa si predstavljajte mojo mamo, kako je pogledala, ko sem ji rekla, da mi niso dali nič za jest. Loni Makaroni