16. sep 2006 7:47
V vrtec sem hodila na Primorskem, in od takrat mi je ostala najbolj v spominu mineštra. Bila je zelo dobra in jaz sem jo oboževala.
Tudi na šolo v Prekmurju imam glede malic dobre spomine. Malice in kosila smo imeli v šoli zelo dobre, za kosilo pa je kuharica vedno naredila še kakšen posladek, naj je bil to puding, kiflin ali pa bukta z marmelado. Imeli smo samo eno kuharico in ta je imela zlate roke. Kuhala je vedno sama, za pomoč pa je imela eno dekle iz posebne, prilagojene šole. Ko sem se poročila in odšla na svoje, je te kuharica živela v našem bloku in veliko krat, ko sve se srečale, sve se smejale raznim šolskim prigodam. Povedala mi je tudi, da ji je ravnatelj prepovedal pečti pecivo in razne sladice za kosilo, češ, da je to drago. Ona pa jih je pekla še naprej in to za svoj denar, da je osrečila otroke. Ko so to nekateri učitelji zvedeli, so za njo zastavili pri ravnatelju dobro besedo in spet je lahko pekla pecivo za šolski denar.
Drugače pa je hrana bila zelo dobra, domača. Jedli smo vse, od piščanca, zelja in repe, pa do krompirja in testenin. Za malico pa so bili razni namazi, tu in tam kakšna enolončnica, najboljši pa mi je bil rozinov kruh in velika šakica sladkega kakava.
To še zdaj obožujem.
Kyara