Posredovati v šoli - da ali ne

jasna1  

član od: 24.9.2005

sporočila: 1986

tema odprta - 11. sep 2006 17:25 | ogledi: 3.957 | odgovori: 43

Pri nas doma je pa danes zelo hudo...

Tavečja hčerka je stara 9 let in obiskuje 4. razred devetletke. Pri pouku angleščine imajo novo učiteljico, ki je prej niso poznali (sem iz majhnega kraja, kjer se poznamo vsi) in tudi sama je še ne poznam. In tu nastopi problem. Hčerka je zelo sramežljiva, drugače pa zelo vestna, marljiva in prizadevna učenka. Za domačo nalogo so se morali naučiti kratko pesmico, ki so jo potem po parih zapeli učiteljici - za plus. Seveda jo je naša znala naprej in nazaj. V šoli je pela v paru s sošolko, pela je pretiho in učiteljica je rekla, da je ni nič slišala in da naj zapoje še sama. Hčerka je začela, potem jo je pa zagrabil jok (ne vem točno, zakaj - rekla je, da ji je bilo nerodno) in ni mogla nadaljevati. In je dobila minus, edina v razredu.

Doma sem potrebovala kar nekaj časa, da sem vse to izvrtala iz hčerke. Potem sem ji lepo rekla, da naj v četrtek, ko bo imela spet ang, prosi učiteljico, če lahko minus popravi in naj razloži, da ji je bilo nerodno. Pa mi je hči rekla, da sigurno ne bo smela popravit in tako naprej in tako naprej....

In zdaj sem razcepljena:

- kot mama sramežljive hčerke bi najraje šla kar jutri v šolo in razložila učiteljici, kakšne probleme ima hči in da naj bo pozorna (saj je konec koncev pedagog), ker ne bi rada, da se ji ang zameri že na začetku

- kot razsodna ženska pa razmišljam, da se bo morala počasi naučiti postaviti se za sebe, ker drugače jo bo življenje preveč teplo

Razložila sem hčerki, da ji bom pomagala in da jo imam zelo zelo rada. No, in zdaj sem v dilemi, kaj naj storim....

Računam na vas, kot že velikokrat!

jasna

alexis  

član od: 30.5.2006

sporočila: 884

11. sep 2006 18:23

Jaz sicer (še) nimam otrok in se ne morem postaviti v tvojo kožo. Bi pa v takem primeru šla v šolo in skušala na lep način razložiti celotno stvar. Če je učiteljica "normalna" bo pokazala razumevanje. Res je škoda, da se zaradi učitelja otroku zameri nek predmet, kar mu potem celo življenje samo škoduje. Glede na to, da želiš, da se hčer postavi sama zase ji ne bi povedala za obisk v šoli in naj vseeno sama prosi učiteljico za popravek minusa. Ker ji bo učiteljica (sklepam da) to dovolila in ji dala še eno možnost bo otrok videl, da le ni vse tako hudo, kot morda na prvi pogled izgleda. To je moje mnenje. Sem pa sigurna, da ti bo svetovala še kakšna bolj izkušena mama. Upam, da se bo stvar uspešno iztekla. Lep pozdrav in velik sončka alexis

lonygirl  

član od: 13.12.2002

sporočila: 167

11. sep 2006 18:32

Tudi jaz nisem (še) mama sem pa dala skozi v svojih letih učenja že precej učiteljev/ profesorjev. Glede na to, da je dala tvojii hčerki edini minus - pa je videla, da ji je nerodno, prav dobra pedagoginja tale učiteljica ni. Jaz predlaga, da hčerko spodbudiš naj sama poprosi za popravljanje minusa. Če je učiteljica malce naduta bi si lahko tvoje razlage napačno jemala in še bolj na piko vzela tvojo hči. Torej moj predlog je, da opogumiš hčerko, ji razložiš kako zanimiva je lahko angleščina itd. p.s.: Ko sem brala tale post, me je kar malce pogrelo, kako zoprni znajo biti nekateri učitelji. Sama sem pri 21ih 4. letnik faksa, pa me pri enem predmetu še vedno vsakih strese, saj si lahko vsak trenutek ponižan pred vsemi. Brrr! Lp, polona

biba  

član od: 26.10.2004

sporočila: 542

11. sep 2006 18:36

Imaš prav glede tega, da se mora hči naučiti da se bo postavila zase, je pa tudi res da si najbrž tega še ne upa, saj učiteljice še ne pozna in se ji najbrž tudi noče zameriti. Zame ta minus predstavlja kazen, ki jo je dobila ecina v razredu, kljub temu da se je pesmico naučila. To ni pa ni prav!! Nekateri niso vajeni nastopanja, oziroma petja pred celim razredom, kar bi roko na srce, tudi meni bilo nerodno. Ne vem, mislim da jo je nekako lažje zdeklamirati, no ampak to verjetno ne igra bistvene vloge. Moj nasvet je, da pustiš hčerki kakšen dan da sama premisli in da se odloči, ali bo prosila učiteljico naj ji da možnost da ji še enkrat pove pesmico in s tem dokaže, da si je zaslužila plus ali pa se poskuša dogovoriti za kakšno drugo nalogo, ki bi ji minus zbrisala, oziroma prinesla plus. Sama osebno bi posegla vmes, če bi šlo za oceno. Bi pa to omenila razredničarki na govorilnih urah. Mislim da je pomembno to da se hči sama odloči kaj bi storila. To je korak do samostojnosti. Ne vem, upam da me ne bodo napadli, to je le moj nasvet. Želim ti veliko uspeha in prosim sporoči, kako ste se odločili.. biba

tamalaursa  

član od: 29.3.2006

sporočila: 795

11. sep 2006 19:03

Stara sem 15 let in v OŠ. sem imela sošolca ki je zablokiral takoj ko ga je učitelj ali učiteljica uprašal/a poleg zablokiranja je tudi začel jokati. Sama menim da je to zato ker se je bal da ne zna in da ne bo rekel kaj neumenga ampak preidimo sedaj k stvari. Ta sošolec je od 5 razreda čedalje manj jokal in se postavljav zase verjetno zato ker so ga sošolci "zafrkavali" saj ga niso še poznali. Mislim da se naj tvoja hčerka najprej poskusi kot so že drugi rekli reči učiteljici da ji je bilo pač v tistem trenutku nerodno saj se je bala. In naj poskuša nastopati magari pred starši saj jo bo to navadilo na nastop pred sošolci. Ko bo v višjih razredih in bo treba nastopati pred celotnim razredom z referatom se bo gotovo bolj bala in tudi reči ji naj vsak tak nastop pred teboj ponovi večkrat in se bo s tem gotovo otresla strahu. Sama sem imela podobne probleme pred spraševanjem le da je bilo meni slabo da sem bila 100% da bom bruhala a to je bil le strah pred veliko odgoovrnostjo. No upam da vam je to vsaj malo pomagalo saj sama mislim da sem kar neki "bluzila". Pa veliko sreče tamalaursa

Balenka  

član od: 28.4.2004

sporočila: 2827

11. sep 2006 19:09

Jasna, čisto opravičeno te je stvar pogrela in prizadela in ti verjamem, da si v razcepu. Pišem ti kot mama in učiteljica. Glede na to, da se tvoja hčerka in tudi ostali četrtošolci letos v šoli prvič srečujejo s številčnimi ocenami, bi moral biti ta prehod predvsem na samem začetku spodbuden. Kot mama bi reagirala tako, kot so ti svetovale alexis, lonygirl in biba. Zagotovo moraš o tem spregovoriti razredničarki. Sklepam, da tako razredničarka kot učiteljica angleščine ne poznata tvoje hčerke, zato tudi ne vesta, da ima tremo in je sramežljiva. Zato je prav, da hčerki pomagaš in ji stojiš ob strani. Težko verjamem, da bo tvoja hčerka povedala učiteljici, da ima tremo. Škoda pa je, da bi se ji predmet zameril, pa tako prijeten je in zelo koristen. Kot učiteljica pa bi zagotovo razumela stisko hčerke in matere, če bi mi zaupali problem in bi zagotovo naredila pozitiven in spodbuden korak. Želim, da uspešno rešite problem, tvoji hčerki pa želim čim manj stresnih ur v šoli. LP Balenka

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

11. sep 2006 19:18

Pri dveh otrocih in osmih letih sedenja v svetu staršev ter tri leta v svetu šole imam izkušnej kar nekaj. Vsem je skupno to, da prijazna beseda prijazno mesto najde. ŽŽe res, da je otroka treba naučiti, da se sam postavi zase, a včasih mu je potrebno tudi pomagati, Sama bi morda najprej stopila do razredničarke in ji povedala, kaj se je zgodilo, ter se posvetovala, ali bi šla sama do učiteljice ali morda lahko to z njo uredi razredničarka. Na gimnaziji, kjer so otroci že bolj samostojni, smo imeli učiteljico slovenščine, za katero je razredničarka vsem staršem odsvetovala, da bi se šli z njo pogovrjat - je ona prevzela vlogo posrednika, ker nam je povedala, da je edina na šoli, s katero se omenjena profesorica sploh pogovarja. Sama sem za otroke posredovala enkrat samkrat, ampak direktno pri ravnatelju. Učiteljica fizike je začela, razderedničarka pa nadaljevala skorajda pravo šikaniranje treh deklet iz razreda, ki so bile šortnice. Spraševanje vsako uro po izostanku zaradi športa (pa so igrale za šolo, ne za klub!), očitki, če je bil izostanek od pouka zaradi bolezni (gotovo je bil kriv šport, je hčeri očitala razredničarka...), da ne naštegvam,. Na srečo ocene niso bile problem - hčera je imela fiziko kljub temu čisto petico, pri ZG (razredničarka) je že bilo težje...Otrok tudi doma ni povedal, kaj se dogaja, šele ko sta drugi dve mami povedali, kako sta hčeri potarnali, in sem potem doma še jaz našo vprašala, je povedala, da jo je včasih prav strah. In da jih je že poslušal učitelj telovadbe, če je katero od teh dveh učiteljic prosil, da gredo dekleta za šolo igrat odbojko... In ko je razredničarka še meni rekla, da na športnike ne da nič, čeprav se dekleta ne izogibajo obveznistim in molče opravijo vse, mi je počasi prekipelo. Sem šla k ravnatelju, mu povedala, kaj se dogaja, prosila, naj to ostane med nama. Mi je povedal, da je imela razredničarka velike težave z zdravjem ene hčere, da je bila povsem izgubljena, da je tudi pri nekaterih drugih rečeh izgubila kompas...za učiteljico fizike smo tako vedeli, da so občasne težave, in ni mogel nič. Ampak čez nekaj tednov, morda dva meseca, se je položaj krepko spremenil. So se pogovarjali o teh problemih (ki so se ponavljali tudi v drugih razredih...) na eni izmed konferenc, ravnatelj je na štiri oči govoril tudi z učiteljicama, in učinek je bil tu. Za take debate sem, nikakor pa ne za debatiranje o strokovnem delu učiteljev pri njihovem predmetu, kaj šele za posredovanje zaradi ocen. Pravzaprav dolgovezim. Po moje je najbolje, da se najprej pomeniš z razredničarko, potem pa morda tudi z učiteljico. Nam se zdijo otroci veliki, toda spomnimo se samih sebe, kako nebolgljeni smo bili pri desetih letih pred nekom, ki ga imamo za avtoriteto in nam za povrh še prvi poskus, da bi se izkazali, ne uspe. Lepa beseda lepo mesto najde. mamamia mamamia

mamazeljka  

član od: 29.3.2006

sporočila: 462

11. sep 2006 19:21

Sem mati dveh otrok in ti svetujem,da počakaš do četrtka,da se hčerka poskusi sama pogovoriti.Šele kasneje bi potem sama šla v šola saj ima vsaka zgodba dve plati.Vsekakor pa ni pravilno da je edina dobila minus zaradi sramežljivosti ali pa je bila posredi tudi trema.Jaz sem enkrat posredovala pri hčeri ker je v prvem letniku edina imela anatomijo grajo in je ni hotela vprašati,odšla sem v šolo in se posvetovala z profesorico zakaj je temu tako.Ker je bila razumna jo je vprašala takoj naslednji dan in je dobila 4 ter popravila grajo.No malo sem se odaljila od teme ampak če je vredu pedagog bo razumela njeno sramežljivost in ji bo dovolila povedati pesmico še enkrat.Res bi bilo neprijetno če bi zaradi tega zasovražila angleščino in dibila odpor do učiteljice.Temu da pa se mora postaviti zase pa ti dam popolnoma prav.Zanima me pa ali imajo že ocene pri angleščini? mamazeljka

jessy6  

član od: 13.2.2006

sporočila: 764

11. sep 2006 19:50

Jaz bi šla v šolo in ji vse tako povedala, kot si nam, enostavno in predvsem prijazno. Če bi bila hčerka zmožna sama povedati učiteljici, da ji je nerodno, bi ji že takrat. Potrebuje tvojo pomoč. Za to, da se bo znala postavit zase, bo še dovolj časa. Mislim, da to ni primerno zdaj, pri novi učiteljici, novem predmetu, sploh pa na začetku leta. Veliko sreče! jessy6

marelica  

član od: 27.8.2005

sporočila: 1398

11. sep 2006 20:25

Tudi jaz predlagam, da skuša sama popraviti oceno, v kolikor bi se še enkrat zalomilo, pa mislim, da bi bilo dobro it na govorilno uro in se z učiteljico lepo in mirno pogovorit. marelica

jasna1  

član od: 24.9.2005

sporočila: 1986

11. sep 2006 20:48

Uh, zlate moje punce, koliko lažje mi je, že ko vidim, da me razumete! Pri nas doma je situacija taka: moža ni doma, tako da strokovno (xy) mnenje odpade. Hčerka se je najedla, si odpočila, se "pocartala" do onemoglosti, se cel popoldan igrala s sosedi in sestrico, tako da je slika veliko lepša!! Pri večerji sem jo vprašala, kaj misli o tem, da bi učiteljico v četrtek vprašala, če lahko popravlja. IN JE REKLA, DA BO!!!!! Ponovili sva 10 krat, naprej in nazaj, zna jo v spanju! Je že boljše volje, tako da mislim, da bom počakala do četrtka in potem videla, kako se bo vse skupaj razpletlo. Držite pesti, da bo zbrala pogum. Kar se ocen pri angleščini tiče, ne vem, ali jih bodo letos že imeli ali ne. Pri drugih predmetih bodo letos prvič. V prvih treh razredih je hčerka zelo rada in lepo javno nastopala (govorni nastop je trajal 5 minut in ni imela nobenih problemov), je pa res, da je učiteljico, ki je bila mimogrede kot druga mama, zelo dobro poznala. Tudi zdajšnjo razredničarko pozna že od prej in jo ima rada in lepo sodeluje. Zapletlo se je samo pri angleščini. Še enkrat vam moram povedat, kako sem vesela, da ste mi tako lepo in tako hitro odpisale! Sami uporabni odgovori, pričakovala sem kakšno grajo v smislu "nehaj komplicirat", ampak hčerki imam najraje na svetu (pa ja, moža tudi, no) in bi ju rada pripravila na življenje... Saj mogoče pa je ta učiteljica čisto vredu ženska in bogve, kaj bo v četrtek... Poročam!! Lahko noč!! jasna

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti