10. sep 2006 7:53
Jaz pa bere tole temo in se samo smejim
Pa koliko smo stari no- kaj res ne dojamemo, kaj je želela Petra s to temo? Ona se je odločila, da se poslovi (kar pa se ne strinjam Petra- zakaj bi šla
Lepo se vključi v družbo, bodi takšna kot so vsi, pa bo.) in pred svojim odhodom nas skregati med sabo. Njej je vseeno, saj se je odločila, da gre. Petra, se mogoče motim? Če se, me lepo prosim popravi- ne bom jezna in se ne bom naježila proti tvojemu postu. Zakaj? Si človek in človek lahko poda svoje mnenje. Vendar mnenje in vsiljevanje mnenja sta popolnoma različni zadevi.
Jaz se ne bom z nobenim kregala. Zakaj le, saj ste moja druga družina. Določene poznam bolje, druge si želim še spoznati. In s kregom tega ne bom dosegla.
Ne vem zakaj se toliko jezimo. Saj razumem, včasih ti prekipi- ampak to se ne more dogajati iz posta v post. Takoj, ko je bila tema odprta, sem vedela- ljudje se bodo delili na dve strani. Si res želimo tega? Si želimo "vojne"? Nismo tu zato, da se naučimo kuhati, spoznati nove ljudi in podobno?
PREBERITE SI TOLE IN SE ZAMISLITE TER VEČKRAT KOMU POVEJTE NASLEDNJE:
"Če bi vedel, da je bilo zadnjič, ko sem te videl zaspati, bi te bolje pokril. In bi prosil boga, naj varuje tvojo dušo.
Če bi vedel, da je bilo zadnjič, ko sem te videl oditi skozi vrata, bi te objel in poljubil in te še enkrat poklical nazaj za še en poljub.
Če bi vedel, da je bilo zadnjič, ko bi se lahko za trenutek ustavil, da bi ti rekel "Ljubim te" ne pa predvideval, da tako veš, da te ljubim.
Če bi vedel, da je zadnjič, ko bi lahko s tabo preživel dan, ne bi pustil, da mine kar tako, ker bi mislil, da nama je še tako ostalo veliko dni za to.
Da sigurno vedno obstaja en "jutri", da lahko zagrešimo "zmoto" in vedno dobimo še drugo možnost, da vse spravimo v red.
Da bo vedno še en dan, ko bomo lahko rekli "Ljubim te" in da bo še nadaljnja možnost vprašati "Lahko naredim kaj zate?"
Ampak za slučaj, da bi lahko šlo kaj narobe in bi ostal samo še današnji dan ti želim povedati, kako zelo te ljubim. In upam, da tega nikoli ne pozabiva.
"Jutri” ni nikomur obljubljen pa če si mlad ali star in danes je lahko tvoja zadnja možnost, ki jo imaš, da objameš svoje najdražje.
Torej, če čakaš na jutri, zakaj ne bi storil tega že danes? Za vsak slučaj, če "jutri"nikoli ne pride.
Zagotovo bi obžaloval, da si nisi vzel časa za nasmeh, objem ali poljub in da si bil prezaposlen, da bi nekomu nekaj izpolnil, kar se je na koncu izkazalo kot njegova zadnja želja.
Močno objemi tvoje najdražje in jim zašepetaj v uho, reci jim, kako zelo jih ljubiš in da jih boš vedno ljubil.
Vzemi si čas in reci "Žal mi je", "Prosim, oprosti mi", "Hvala", ali "V redu je" in če ne bo "jutri", ti današnjega dne ne bo treba obžalovati."
V glavnem, od mene dobite vsi
na kljunčke (vključno s tabo Petra) in vsem želim, da čimbolje izkoristite to lepo nedeljo. Nikoli ne vemo, kaj nas čaka jutri.
Lep dan in veliko se smejte