5. sep 2006 16:00
Hi hi... jaz sem tudi take sorte, da mi je pred vsemi nerodno, zato sem poleti vstajala že ob 6h zjutraj, da sem šla teč. Sem tudi na vasi in obrekovanja je pri nas še pa še. Pa zdaj me že prav malo briga. Enkrat sem razmišljala takole: ko sem jaz še spadala med čiste "kavč bube" in sem videla nekoga laufat (pa če je bilo to bitje suho s 50, ali bolj obloženo s 100 kg na riti) sem ga samo občudovala, ker ima voljo ali veselje do tega in ker nekaj dela zase. Če nekdo obrekuje, dela to iz čiste foušarije. In ko sem to zgruntala sem iz čiste zlobe s polno paro tekla skozi celo vas, namesto da bi šla, kot ponavadi, okoli po makadam potki. In zdaj me ne briga več toliko kaj kdo pravi. Pa tudi s časom postaneš nezanimiv in začnejo iskati kako drugo žrtev. Glede teka po klancih pa takole: hudičevo težko za začetnike, ampak če se trudiš, si krasno okrepiš mišice. In potem pa najlepše: ko tečeš po ravnem kar letiš. Jaz jih imam v mojih 5 km kar 6. Prišla sem do tega, da jih že pretečem vseh 6, vendar moram na vrhu zadnjega počivati in malo raztezati mišice. Pa vseeno ne bi zamenjala za ravno progo. Malo počasneje tečeš, pa gre (dejansko sem jih včasih prehodila hitreje kot pretekla). Staša