A ste za rekreacijo...?

25. feb 2012 9:06

Hihihi Teka,

še ena spreobrnjenka! Samo pazi, da te preveč ne prevzame - jaz sem tudi začela iz ničle pa takoj vsak dan, pa ni bilo pametno. Zdaj že več kot dve leti zdravim kronično poškodbo in gre zelo zelo počasi na bolje - tek vsak dan pa bo zgleda odpadel še kar za nekaj časa. Kazati se je začela nekje po pol leta, najprej komaj opazno, potem sem jo v neustavljivi vnemi kar nekaj mesecev ignororala, češ, kaj pa je to malo bolečine, to pa človek že potrpi - dokler pač res ne gre več, ampak takrat je lahko že prepozno. Po pameti se loti, pa pazi, kako tečeš - teči pravilno je namreč zelo težko, če po naravi noge postavljaš narobe. Če si pa rojena tekačica, potem pa ti lahko rečem le srečno!

25. feb 2012 10:20

Pa če je kdo res za rekreacijo - lahko naredi nekaj dobrega zase in za druge: 

http://www.nevergiveup.si/our-mission/never-give-up---t

pa srečno!

25. feb 2012 16:38

limnol, to grem pa jutri, bo za dati mlečno kislino ven. Danes me je po 14 vzponu srečala pamet in sem ostala na vrhu Šmarne na sončku.

25. feb 2012 17:57

moja pamet seže do prvega vzpona in nazaj dol. 

27. feb 2012 9:26

limnol, a čem kaj rečt o "prividih", ker potem ko se je nekako tam na 7. ali pa celo 6. vzponu naredil dan, se je začelo dogajati. Sem pač bolj klepetave sorte in sem čvekala z vsakim, ki je imel 5 minut časa, pustimo fanatike ob strani, no, če pa nisem čvekala, sem pa trenirala svojo bujno domišljijo in na koncu so mi tam nekje na 13. vzponu zvončki že dobesedno bingljali pred očmi. O tem, kako se mi je oddahnilo, ko sem se zadnjič spuščala nazaj v dolino, ko je ena ženska v rokah resnično držala zvončke, raje ne bi. Pa o tem, da so ob šestih sledile še družinske obveznosti, maša za pokojne sorodnike, in o tem, da sem skoraj pod klop padla enkrat vmes med petjem, bom tudi raje tiho, še, dobro, da je bil moj zraven, da me je malce zagrabil. Preden bi kdo klical rešilca, šlo je pa samo za pomanjkanje spanca.

In včeraj smo šli na Bled, stanju primerno smo oddelali samo en krog, Primož jih je samo v soboto naredil 17, ne vem pa, koliko včeraj, ampak ob pol štirih popoldne je še vedno zgledal kot rožca. Tako da je za mano res en krasen vikend...

Zdaj pa "back to reality" . Drugače imam pa še dve taki zadevi na umu, eno 6urno in eno 24urno, kaj čmo, vsak je usekan na svoj način. Saj drugače bi bil pa dolgčas.

Pa vmes mi je ratalo še trojne čokoladne kocke in eno ribezovo pecivo spečt, da ne bomo samo o miganju govorili O temu, koliko mišk na vrhu Šmarne sem zmazala, bom pa tudi raje tiho.

27. feb 2012 10:02

Za tale "spis" bi v šoli dobila petico, sem prepričana.

27. feb 2012 10:18

saj pravim, Loni, vsak najde zabavo v nečem drugem. Da le zdravje dobro služi, da se ne dela škoda in je dobra volja, kaj si kdo o čem misli, je pa čisto vseeno. 

27. feb 2012 11:00

Pridne ste punce..vse, ki se rekreirate!

Jaz pa hodim 3x na teden na spinning, če imam voljo še grem kakšno uro na bosu, čez vikend en dan obvezno v hiribe, ali pa kar oba dni, če je možnost! :)

Sicer pa čez zimo sem še hodila zraven 1-2x na teden na fitnes. Zdaj pa že komaj čakam, da mine marec in odcveti vso spomladansko cvetje, da lahko začnem tečt veni.

Ja..treniram vsaj 5x na teden. Brez športa jaz ne morem več!

Pridne bodite in še naprej veselo športajte!

JaLo

27. feb 2012 13:52

Na žaost imam sama alergije, ki trajajo preko celega leta, samo enkrat so ene močnejše kot druge, sem se že pred časom odločila, da se jim ne bom pustila toliko motiti, da bi samo čepela doma. Od vseh se mi zdi moj seneni nahod še najbolj obvladljiv, bolj je problematična pršica, ker mi preveč udari na pljuča, kar se najbolj pozna v mrazu in meglenem vremenu, slednjega pa je v Ljubljani na pretek. Ampak človek se na svoje omejitve navadi in se jim prilagodi, z glavo riniti skozi zid je pa tako in tako izgubljena bitka...

27. feb 2012 14:41

hahaha, seneni nahod, astma in prišce - zdravo kolegica! Tale izbruh pomladi se še kako pozna, malo pomagajo kemija, morska voda v spreju, predvsem pa dobra volja. Ampak če čepiš doma, tudi ni nič bolje. Pa včasih na račun solznih oči iztržiš tudi kak majhen privilegij, zakaj pa ne, darove narave je treba uživati.