Žganci in jurčki

12. sep 2006 1:00

Pravijo, da bojo sedaj pa res začele gobe rast. če bo pravo vreme. LP Matjaž

12. sep 2006 2:46

Uh, čas bi že bil Ne pa da gremo v gmajno in prinesemo največ 10komadov. Lep dan in veliko se smejte

12. sep 2006 6:55

Na malo olja prepražim čebulo, dodam strok česna in potem gobe. Čimbolj mešane. Ko gobe spustijo vodo, dodam gorčico (malo) in kislo ali sladko smetano, za zgostitev pa bešamel ali v vodi razžvrkljano moko. Še malo pokuham. Zraven res krasno sedejo ajdovi žganci ali pa tudi kaj drugega. Bolj lahko omako lahko naredite brez smetane ali bešamela, zgostite pa, na primer, z zelo drobno naribanim krompirjem. Bila je polna luna in zdaj upada. Smo sredi septembra in če zdaj ni čas za gobe, potem ni nikdar! Pri gobah pa nikoli ne veš! Sam poznam in nabiram kakšnih 60 ali celo več vrst gob (od kakšnih 1000 vrst v naših gozdovih!), pa se mi tudi zgodi, da pridem prazen domov. Nikoli, ampak res nikoli še nisem nabral več od košarice, ki jo že leta nosim s seboj v gozdove. Čeprav bi lahko. Na nekaterih rastiščih je bilo marel za kamione, nekajkrat bi lahko nabral za nekaj prtljažnikov jurčkov ali, na primer, na Pokljuki sivečih golobic na tone, ker jih skoraj nihče ne pozna in ne nabira. Hočem samo reči, da spoštujmo svet gob in iz njega vzemimo samo toliko, kolikor potrebujemo. Hkrati pa ni odveč opozorilo, da gobe vsrkavajo snovi iz tal, tudi težke kovine in žal po Černobilu tudi radioaktivne snovi. Po nekaterih meritvah najbolj izstopajo kostanjevke, šampinjoni (pa ne tisti na tržnicah, ampak tisti v gozdu, ki jih poznamo tudi pod imenom pšeničnik, pšenična goba ipd.) in nekatere druge. Zato je prav, da so gobe v naši prehrani samo za priokus, samo za "gušt". S tem vam želim uspešno gobarjenje! In verjemite, največ od iskanja gob ne boste imeli od gob, ki ste jih našli, ampak od sprehoda v naravi! LP Boris booris

12. sep 2006 8:49

Dodija Kako najti gobe? Ja to se na prvi pogled sliši smešno, ampak vem kako je to. Ko sva začela hoditi s fantom tudi on ni videl iti ene same gobe, še marele ne. Ampak to je stvar, ki se jo lahko naučiš, kot vsako drugo. Zdi se mi, da je težava ljudi, ki gob ne najdejo v tem, da jih ne iščejo prav. Enostavno gredo v gozd na sprehod in hodijo. Ampak gobe je treba iskati, res gledati ... tako, da imam včasih po dolgem nabiranju že kar malo utrujene oči. Razlika je tudi med ljudmi. Tisi, ki veliko hodijo v naravo imajo razvite oči za takše detajle. Sama redko opazim, da je bil kdo pri frizerju med tem ko zagledam majcenega jurčka na daleč, sem tip, ki opazi tetajle v naravi, ampak tudi to je priučeno. Živim poleg gozda in grem pogosto vanj na sprehod. Skratka za gobe je potrebno natrenirat oči. No, ta moj "slepi" fant je začel z mano hoditi na gobe in sem mu jih kazala; poglej tam je marela, tam golobica, tam jurček, na začetku jih je samo hodil pobirat v košarico, ker jih enostavno ni videl, ampak vaja dela mojstra in tako je postal pravi gobar ... Sedaj jih nabere toliko kot jaz ali še več. Tudi pri prijateljicah, ki gredo redko v naravo po gobe sem opazila identičen problem. Kakšno gobo najdejo šele na koncu sprehoda, ko si oči že rahlo natrenirajo. Skratka, mislim, da je to opravilo, ki se ga da odlično naučiti. Mogoče bi bilo dobro, če bi nekajkrat šla v gozd z kakšnim veščim gobarjem, da se naučiš kam pogledati, kje so tereni in kako zgleda goba z razdalje... Jaz sem prepričana, da ti bo uspelo, saj sama dostikrat čistim polno košaro gob mojega "izgubljenega primera" Lep pozdrav Petra magnolija