13 let

16. jan 2007 12:51

Glejte, kako čas teče. Mateja je že zdavnaj ponoletna in si lahko mislim, da je prav imenitna kuharica. Tudi s pomočjo Kulinarike ... frina

16. jan 2007 13:30

Pri 13ih nisem jaz znala skuhati nič, niti jajca ocvreti ne. To je pa posledica tega, da je bila mama kot učiteljica na razredni stopnji vedno prva doma. In sem potem pri 19ih doživela šok, ko je morala za 3 tedne v bolnišnico in je predala kuhinjo meni - na srečo z Ivačičevo Kuharico. Loni Makaroni

16. jan 2007 14:29

No, jaz sem pa kuhala že zelo mlada, pri 10 letih sem kuhala fižol (in ga prismodila!) in delala krompirjeve svaljke (takrat še niso prodajali zamrznjenih njokov!). Me je pa res kuhanje zanimalo že od otroštva - kuharske knjige sem brala kot romane, praktičnih stvari pa sem se učila pri babici, ki je nam je gospodinjila in je imela veliko potrpljenja. Ko sem npr. obupavala, kako počasi mi gre od rok lupljenje kuhanega krompirja, je rekla: Vsak krompir, ki ga ti olupiš, ga meni ni treba. V gimnaziji sem že precej kuhala, proti koncu moje gimnazije pa si je babica zlomila kolk in ni več vstala - 6 let smo jo imeli doma na postelji in jo negovali. Mami je bila v službi in je imela največ posla z babičino nego, tako da sem cel čas fakultete vsak dan nabavila vse potrebno in skuhala za 6 ljudi (in kljub temu v roku diplomirala). Proti koncu fakultete pa sem na nekem taborjenju prvič začela kuhati za večjo skupino - vse sem preračunavala iz količin za 6, ki sem jih bila navajena. Tudi sedaj še kdaj kuham za več ljudi - pravim, da za do 15 ljudi lahko poskrbim sama, za večjo skupino pa potrebujem pomoč. Predvsem pa se posvečam peki - odtod moj nick. teta torta

16. jan 2007 14:40

Mene je za kuho navdušila tašča, ki me je v bistvu tudi naučila vse, kar se kuhe tiče. Ko sem se poročila, smo imeli nekaj časa skupno gospodinjstvo in sem kot študentka ob njenih napotkih prevzela kuharijo. Včasih bolj, drugič manj posrečeno, vendar pa z veseljem. Ugotovila sem, da se da skuhati nemastno hrano z obilo zelenjave, ki je zelo okusna. Moja mama je kuhala mastno in brezbarvno hrano, ki se mi je gnusila. Temu primerne so bile tudi moje kile - nikakršne. Danes imam kile - gurmana. Lp Dolores

16. jan 2007 14:44

prav zanimivo je brati, kako je kdo začenjal, kakšne "forče" počel. Sama sem začela "samostojno" nekako pri 12 letih. Prej sem bila le pomočnik za lupljenje, sekljanje, preverjanje vretja..ipd. Mama je bila strašna kuharica (v dobrem smislu, jasno) in imela je idejo, da mora vsaka ženska znati kuhati - še posebej njena hči, ha-ha. Začela sem s sladkarijami in bila dovolj uspešna, daje mama pri mojih 15 "predala" tovrstne posle meni, z izjemo potic, krofov in zavitkov (posledica tega je, da se ne morem hvaliti s kvaliteto mojega vlečenega testa in ga sedaj kar kupujem). Potem sem pa v knjižnici odkrila tuje ženske revije in kup nasvetov o kuhi, urejanju in dekoriranju mize, novih smereh kuharije.....pa sem bila "pečena" za zmeraj. Kuhanje je tako pri meni ne le nuja, ampak tudi hobi. Poskusim vse, glavnina mi uspe, le nekaj stvari sem opustila in jih hranim za obiske v restavraciji. Moram se pohvaliti, da sem kljub novim časom in pogledom na gospodinjstvo oba svoja otroka tudi naučila kuhati in to dobro. Sin je prvo torto samostojno naredil pri 10 letih, hči pa je bila tam nekje pripravljena skuhati celo kosilo. Ne vem, morda drugi gledajo na te reči drugače, ampak meni se zdi da se družina "dela" v kuhinji, okrog mize. Lisa

16. jan 2007 16:57

meni so pred 4 leti prepustili kuhinjo ob sobotah in nedeljah. sepravi, da sem bila stara 12let še zdaj je vedno tako. zelo rada poskušam nove jedi, najljubši so mi pa seveda pecivi. NiNcHiKa Sporočilo je spremenil(a) NiNcHiKa dne 16. jan 2007 17:04:20

16. jan 2007 19:53

No, jaz sem podobna Loni. Tudi moja mama je bila učiteljica in ker smo imeli kmetijo, sem vedno raje šla z očetom na travnik ali v gozd, kot da bi kuhala. No, sicer pa tudi moja mama ni rada kuhala. Začela sem, ko sem v rosnih letih poročila, rodila in še redno študirala. K sreči se je mož dobro potrudil in tudi prvo potico je spekel on. Kruh sem spekla pa tak, da če bi ga komu vrgla v glavo, bi bil morilsko orodje.. Sedaj uživam v kuhariji, peki. Moji gostje vedno ugibajo, kaj bo novega na jedilniku. No, tudi domačih ne zapostavljam, le da so moji bolj tradicionalisti. Sta pa oba sinova "doma v kuhinji". Starejši je prav inovativen - tako pri sladicah, kot pri glavnih jedeh (zrezki z omakcami, mehiške zadeve, solatke), mlajši bolj pri špagetih, njokih ..Sem že komentirala, da si bo vsaka, ki bi ju dobila, lahko "obliznila prste" - he,he Tina

16. jan 2007 20:07

No jaz pa sem zdaj v teh letih ko takole kuham kot ste ve včasih in tudi jaz sem dobila navdušenje do kuhe od moje babice. Čeprav me ni hotela spustiti do štedilnika sem jo vstrajno gledala in ko enkrat ni mogla več sem jaz kuhala. Knjige od Jamija Oliverja sem prebrala vse od količin do postopka. Na začetku sem se ničkolikokrat urezala sedaj pa vse poletje kuham za od 4-7 ljudi kmalu bom morala za sedem saj bom že drugič postala teta:). Drugače pa se mi je tudi ničkolikokrat marsikaj prismodilo in prekuhalo. Sedaj pa so vsi navdušeni nad mojo zagnanostjo. tamalaursa Sporočilo je spremenil(a) tamalaursa dne 16. jan 2007 20:07:53

16. jan 2007 22:14

Sama sem zaradi mamine bolezni začela kuhati pri 13 letih. Ravno danes pa me je presenetila moja 11-letna hči, ki je sama spekla in okrasila torto Nutella za moj rojstni dan :)))))))))

17. jan 2007 1:11

Andrejka vse najboljše za rojstni dan tudi tebi ! Lep dan in veliko se smejte