23. feb 2007 18:30
Sicer je dolg, ampak ...
Žena in mož sta bila poročena že dolga, dolga leta in na vse načine sta se trudila, da bi dobila otroka. Potem, ko so zdravniki končno določili diagnozo, da je mož neploden, sta se odločila, da poiščeta nekoga, ki bo zaplodil otroka. Tisti dan je mož še enkrat poljubil ženo in rekel, da se bo umaknil za nekaj ur, saj bi moral tisti moški priti vsak čas.
Pol ure kasneje je pozvonilo in ker nesreča nikoli ne počiva, je to bil fotograf, ki je hodil po bloku od vrat do vrat in ponujal svoje fotografske usluge.
" Dobro jutro gospa " je začel prijazno. "Ne poznate me, ampak jaz sem prišel, da bi ..."
"Ni treba pojasnevati", je rekla žena in zardela do ušes. "Pričakovala sem vas."
"A res ?¨je bil fotograf presenečen. ¨Veste jaz delam prav krasne otroške zadeve ..."¨
"To je tisto, kar si jaz in moj mož tako želiva¨, je rekla žena. "No pa sedite že, prosim. Kje bova začela ?"
" Prepustite vse meni", je rekel fotograf profesionalno ... "Ponavadi začnem kake dvakrat v kopalni kadi, pa enkrat na kavču pa morda še parkrat v postelji. Včasih je prav čudovito tudi na tleh, na tepihu dnevne sobe, recimo, resnično je treba stvar ponoviti večkrat."
" V kadi, pa na tleh? Ni čudno, da nama z možem ni uspelo ..." se je čudila žena.
"Veste gospa, tako je s tem" je rekel fotograf. "Pravzaprav nihče od nas ne more garantirati, da bo uspelo kar prvič in vsakič. Ampak jaz poskusim več različnih pozicij in sprožim iz pet ali šest različnih kotov. Prepričan sem, da boste presenečeni nad rezultati."
"Upam samo", je rekla žena sramežljivo, "da bova hitro skozi".
"Gospa, pri mojem načinu dela si mora moški vzeti čas. Jaz bi rad bil noter in ven v petih minutah, ampak potem bi bili, prepričan sem, razočarani".
"Ja sa vem", je gospa kimala razumevajoče.
Fotograf je odprl še kovček, ki ga je nosil s sabo in izvlekel album s slikami otrok, ki jih je fotografiral.
"Tole je bilo narejeno v avtobusu številka štiri, med tem ko je vozil skozi Nove Jarše".
"O moj bog", je gospa hrepeneče zavzdihnila in si z robčkom brisala solze.
"In tale dvojčka, poglejte, lepo vas prosim, kako sta čudovita ... ampak z njuno mamo je bilo pa težko delati ..."
"A, da je bila težavna ?" se je začudila gospa
"Ja žal res. Na koncu sem jo moral odpeljati v park, da sem lahko posel opravil tako kot se šika. Ljudje so se zbirali okoli in prerivali, da bi videli bolje ... "
"A taka gneča, da je bila?" je vprašala gospa.
"Ja, kar tri ure je trajalo. Ženska je stalno nekaj jamrala in cvilila. Težko sem se zbral Temnilo se je že in sem moral pohiteti in potem so se golobi začeli, oprostite na izrazu, srat po moji opremi, tako, da sem moral enostavno spakirat ..."
"A mislite resno, da so, hm, kakali po vaši opremi ?"
"Ja seveda. No, gospa, zdajle pa bom prinesel trizložnik, da lahko začneva z delom."
"Trizložnik ?" Gospa je zgledala zelo zaskrbljeno.
"Ja seveda", je rekel fotograf. "Trizložnik potrebujem, da nanj postavim svojo mašinco ... je prevelika, da bi jo držal med delom."
"Gospa ... gospa ... a vam je slabo? ...
kobra 1