26. jul 2006 10:47
rožanec, sem računala, ja! Da bi prvič jedla ob 2h popoldne! No go! Pa kak čuden urnik maš ti to? A je to tvoj željeni urnik ali te kaj (beri: služba) sili v to nenormalno vstajanje? Da bi zjutraj kuhala kosilo? ne pride v poštev, še zajtrk težko skup spravim, se mi vedno mudi... Kako ti uspe?
Tamči, smo kar na istem. Tudi midva s fantom nisva navajena zajtrkovat, zdaj se privajava. Sva bila oba za, da probava, ker naj bi bilo dobro, pa zdaj imava oba istočasno službo, pa da pojeva vedno en obrok skupaj... Prvič, ko sva namensko vstala bolj zgodaj, da bova zajtrkovala, sva se usedla za kuhinjsko mizo in eden drugega spraševala, kaj bi drugi jedel, pa oba odgovarjala, da nama čisto nič ne paše. Potem sva spila vsak en kozarec vode, ki je zdaj dobil ime "zajtrk". tako da ko pridem iz službe na rolerjih, me vpraša, če bom en zajtrk?
Potem sva počasi prešaltala na cedevito, pa na sadni sok, potem na sadje, pa na sadje z jogurtom, potem je še kak musli not padel, zdaj pa počasi probavava še kaj več (sladoled in vaflje, recimo, to še gre)... Zato sem tudi začela to temo... Juhe in kaše (razen prosene na mleku) se pa ne bi nikoli spomnila, moram probat kako mrzlo zimsko jutro, sploh če bomo kam šli...
Razen čez vikend: takrat lahko dolgo spiva in seveda vmes ratava lačna in potem imava, če je le čas, kraljevske zajtrke:) Tega sem se pa že doma navadila, ko smo za vikende nekaj časa skupaj zajtrkovali.
tamči, vprašaj ga, če bi kdaj za vikend probala, ali pa ga preseneti z zajtrkom v posteljo:) za vikend, seveda:) Potem če mu bo všeč, pa lahko probata še med tednom... Ne garantiram uspeha, midva se še kar matrava, včasih nama že ful paše, drugič, recimo danes, pa samo letiva v službo... (Odvisno od tega, kdaj sva šla spat, se mi zdi:)
Veri