5. dec 2001 11:30
Pozdravljene dame !
Vedno, ko sem priča debatam o kruhu, pa naj bo to peka ali pa odnos do njega, se mi kar milo stori. V časih po vojni se ni dobilo ničesar, kaj še le, da bi kruh pekli iz te ali one moke. Moka se je dobila itak na bone. Mama je kruh sicer pekla v roru pri štedilniku na drva, pa ni bil bogve kako dober. Roko na srce, vsi smo ga bili veseli, ker je sploh bil in ker je bil naš. Drugače je bilo pri stari mami na kmetih. Tam so imeli pa domačo pšenico, ki je ni bilo prav veliko, vsaj ne toliko za izvoz v mesto. No, ne bom jamral, moram pa povedati, da so imeli odličen kruh, tak nizek in rahel, da se je v ustih kar topil. Recept je večkrat tudi napisala, da bi tudi doma lahko bolje pekli, pa nam ni uspelo, kaj prida. Prvič mrzla in predvsem vlažna klet, prepih, da testo ni moglo vzhajati, glavna pa je bila krušna peč, ki je ni bilo.
Spomnim se, kako smo v jugoarmiji pri inženircih na terenu pekli kruh kar v dvesto litrskem sodu zakopanem v zemlju. Vojska je pač vojska, kruh pa je bil vseeno kar v redu. Pa jasno še malo mekane rakije čez. Brez čebule in špeha poleg, pa tudi ne gre.
No saj vem, da na tržišče prihajajo razne nove reči, da pa elektrika lahko speče tako dober kruh kot sem ga jedel pri stari mami pred šestdesetimi leti pa ne verjamem. Ne verjamem, pa pika ! Včasih smo bili zadovoljni z malim, amen.
Pa brez zamere.
Skoraj bi pozabil na piknik. Jernej je izgleda velik zmrzljivec. Jaz pa nisem drage dame. Mraza se ne bojim. Imam rahlo nenavaden predlog, ki pa je čisto izvedljiv.
Peka kruha v sodu. Polhajo tudi v mrazu pa se prav lepo zabavajo. Evo, za sod poskrbim jaz, za drva in ostalo se pa še dogovorimo. Kaj pravite?
Povabili bomo tudi Jerneja.
Murko Franc
Sporočilo je spremenil(a) Murko Franc dne 05. dec 2001 11:39:01