17. jul 2006 13:44
Ko so bili otroci še manjši, smo delali razne tople kruhke (kečap in sir pa tunina...), cvrli kokete, pekli hrenovke, delali pice, kuhali koruzne žgance, jedli ostanke od kosila, če je bil ričet seveda. Do onemoglosti sem kuhala morsko rižoto (kar vsaj enkrat na 14 dni počnem še zdaj), pa hrenovke v testu,delala sendviče s pršutom... Sin je imel "popadke" in smo pekli tudi bifteke, včasih je šlo samo s pečenimi stepenimi jajci in svežo žemljo, no, tudi kos čokoladne torte je bila včasih večerja...
In tu se krog počasi sklene. Tudi če imam kakšno idejo, jo "pospravi" mož, če otrokoma ni povšeči, gre sin (ker pač že vozi) po kebab...
Zdaj pa večerji ne posvečamo več veliko pozornosti, v hladilniku se vedno kaj najde in si jemljemo sami - jaz tako ne smem pretiravat in največ krat sploh niče ne jem, mož si najraje kaj vzame sam, saj pravi, da najbolj ve, kaj mu tekne (če si kaj zaželi, mu seveda pripravim), hči si vzame sama, sin pa sproti pove, kaj bi jedel, in mu prapvim jaz ali pa hči oziroma sestra. Skratka, izpolnjujem želje po naročilu, niso na sporedu vsak dan, sicer se z mislimi na večerni obrok sploh ne ukvarjam. Mamamia
mamamia