Kako bi pasalo nekaj za osvežit, ampak sladkega... Vroče je, neda se mi pečt, kurit pečice...
Gledam po kuhinji, nič od sadja, razen jabolk in banan. Sem že v avtu, hvala bogu, tržnica je še odprta - kupujem posodico malin, pa še eno melono.
Sem že nazaj doma, po poti premišljujem, kakšen biskvit... ah, nič, vroče bo, nič biskvita... V omari imam bebi piškotge /tiste za tiramisu/. Posložim jih po večjem pekaču; v hladilniku je bezgov sirup, ki sem ga dobila od Rimljanke, sirup v vodo in s tem namočim piškote. Vrečko želatine dam v posodico, notri 5 žlic vode, pustim odstati. Ampak, bojim se, da je bo premalo... oh, ti šment, nimam več želatine v prahu... aha, jo že vidim, je pa v ploščici. Samo eno ploščico namočim... Sedaj pa grem stepat sladko smetano - 3,3 litre - dodajam 4 žlice sladkorja, sedaj dodajam 1/2 litrski jogurt /kart tisti šparov - trdi/... pa še eden majhni... Rahlo mešam... Želatina je že trda, tisto v ploščici ožemem in dodam v posodico z želatino v prahu, vključim steklokeramično... mešam, mešam... želatina postaja vse bolj tekoča... odstavim, dodam 3 žlice jogurtove zmesi, premašam in vse to vmešam v preostalo slado smetano in jogurte.
Celi čas premišljujem o naši večni temi na kulinariki - a se bodo začele delati kepice. Nič, nikjer nobene kepice.
Sedaj polovico mase posujem po piškotih, malo poravnam, gor dam oprane maline in nanj še preostalo jogurtovo maso. Poravnam z nožem in pekač roma v hladilnik.
Evo, prejle je bilo konec ene tekme, sedaj se začenja druga... saj moram možeka malo posladkat, a ne? Narezala bom ohlajeno sladico in hladno melono... mmmm... če je kdo za, izvolite, pridite.
Žal, aparata za poslikat nimam, pravzaprav imam tam v sobi od sina, je pa, žal, polomljen.
Pozdravček!