Se gremo igrat?

16. feb 2018 18:49

Kuhano maslo?

17. feb 2018 0:32

Zdaj, ko približno vem, v katero smer ge rešitev, naj povem, kako so v naši družini imenovali to maščobo. Surovo maslo se je imenovalo "puter",  pretopljeno maslo pa "masu - maslo". 

Imenovanja " surovo maslo"  pogovorno do danes še nisem slišala.  Samo prebrala.

17. feb 2018 7:22

katrin11: točno tako smo obe varianti imenovali pri nas.

terlikar1:  jaaa

Eh,  bom mimo lastnih načel kar predala štafetno palico, čeprav je odgovor le delen. Je pa tisto, kar se je še čakalo, na prvi del je odgovorila Katarinči.

Vseeno še skočite na Google pogledat geslo Ghee.  Tudi zame je bilo novo, da se prag dimljenja  in trajnost povečata, če ga kuhamo dlje. Domnevam, da zato, ker pri daljšem kuhanju zares izpari vsa tekočina, ki ni maščoba. Če ga namreč samo na hitro stopimo, zavremo in nalijemo v posodo, se lahko zgodi, da bomo na dnu, ko bomo odstranili strnjeno maščobo, našli  plast tekočine.  Spomnim se, da ga je mama kar dolgo pustila brbotati na robu štedilnika. In pa: "masovnek" smo pri nas rekli tisti usedlini (lahko bi se ji reklo tudi gošča = žonta), ki se je nabrala na dnu. In tisto je bil enkraten namaz za na kruh. Bistro tekočino se je odlilo in shranilo.  Tudi sama še vedno kuham maslo, ki ga pridelam iz smetane z mleka, kupljenega pri kmetu. To maslo je sicer izredno okusno, a ker je iz kuhane smetane in brez konzervansov, hitro postane grenko, s kuhanjem mu pa podljšam uporabnost.

terlikar1: nadaljuj prosim. 

17. feb 2018 8:53

Cila, zdaj, ko je že "varno", lahko prilepim  dve povezavi: prva vodi na zelo izčrpen članek,  ki je deloma povzet tudi na straneh KulSlo (druga povezava), ne nazadnje pa velja omeniti, da imamo na KulSlo v bazi najmanj dva recepta za izdelavo prečiščenega oziroma kuhanega masla.  

Fasciniral me je podatek, da naj bi se maslo (pravzaprav surovo maslo oziroma "puter", kot je napisala že katrin11) kuhalo izjemno počasi in sicer najmanj 48 ur, osupnilo me je,  da je načeloma moč dobiti tudi več kot 100 let staro kuhano maslo, ki je zelo iskano in dragoceno   (tudi cenovno je stoletno maslo res "zlati" ghee ), vsestranskost uporabe in učinki (res neverjetno, več najdete v obeh člankih, povezavi sta zgoraj) pa je bila vsaj zame tista pika na i, zaradi katere se bom, ko bo čas za to, nekoč res lotila izdelave in skuhala domače zlato maslo.

Pa še najdena recepta za ghee oziroma prečiščeno maslo - enega je prispeval sarabande, drugega pa urssula. Morda je v bazi še kakšen z drugačnim imenom , vendar sem zasledila samo ta dva.

Sporočilo je spremenil(a) Katarinči dne 17. feb 2018 09:01

17. feb 2018 9:56

Katarinči, tole je kar dobro dopolnilo našo debato. Samo, da bi jaz tisto o zdravilnosti raje preskočila, mi izpade bolj kot  enostransko pretiravanje. Še en namig, kako do domačega kuhanega masla brez konzervasov, ki jih za daljšo obstojnost najbrž dodajajo tistemu na policah trgovin:

nekatere KZ (v Škofji Loki že, verjetno tudi kje drugje) točijo poleg mleka tudi sladko smetano. Iz te smetane sami  naredite maslo in ga skuhate.

terlikar1 - torej ti si na vrsti , da zastaviš novo, po možnosti  čimbolj zagonetno vprašanje

17. feb 2018 14:19

A bo zagonetno ali ne, ne vem. Kaj je višča?

17. feb 2018 14:31

Malo sem pozna, ampak tule je zanimiva objava (v ang.) o kuhanem oz. ghee maslu.

http://www.huffingtonpost.ca/2014/09/25/ghee-benefits_n_58 &

http://www.huffingtonpost.ca/2014/09/25/ghee-benefits_n_58

@terlikar1 bi bilo repno natje oz. koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano? (po Franu)

Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 17. feb 2018 14:36

17. feb 2018 15:00

Zelo blizu!

17. feb 2018 15:15

"Višča je mirenska enolončnica z repnim natjem. Omenjal jo je že Fran Erjavec, ki ima največ zaslug za imena slovenskih jedi, ki jih je zbiral med ljudmi. Svoja doživetja je opisoval v člankih »Iz popotne mauhe«, ki jih je objavljal v Slovenski Matici okoli leta 1890. Viščo so jedle preproste družine in kmečki sloj prebivalstva. Ker je repa ostajala, je bila višča vsakodnevna zimska jed."

VIŠČA
300 g fižola, 500 g krompirja, šop repnih listov, rukole in stebelnega ohrovta, 2 žlici oljčnega olja, 5 strokov česna, 2 žlici koruznega zdroba, 150g pancete

Namočen fižol, repne liste in krompir ločeno skuhamo. Ko so kuhani, vse sestavine združimo in jih pretlačimo. Na olju popražimo panceto. Ko je zlato zapečena, ji dodamo česen in koruzni zdrob ter ju popražimo. S koruznim prežganjem zabelimo mineštro ter jo posolimo.

Vir: S. Plahuta: Jedi na Goriškem (avtorica recepta: Rozalija Vuk)

Terlikar 1, če je moj odgovor slučajno pravilen, bi želela, da igrico nadaljuje MiriBon, saj me je prav njen odgovor pripeljal do recepta za to zimsko enolončnico.

Sporočilo je spremenil(a) Katarinči dne 17. feb 2018 15:23

17. feb 2018 15:30

Katarinči, zadetek v črno! Ker pa spoštujem tvojo željo naj nadaljuje MiriBon!