Se gremo igrat?

1. sep 2010 13:27

Bomo počakal, nola, bomo počakal.... veliko lepše mi je uganjevati, kot postavljati vprašanja, hehehe....

Proxima, al pa nola, ker imam knjigo tam daleč ob šengenski meji - kako je bilo ime hčeri haralda modrozobega, ki jo je rdeči vzel za ženo???? (ponoč nisem mogla spat, tolk, da veste... ;-P)

lp

cervus

1. sep 2010 13:43

Jezična lepotica se je imenovala Ilva, knjigo bi pa jaz (poleg Bobrov) predpisala kot obvezno domače branje vsaj enkrat v osnovni in enkrat v srednji šoli, po mojem bi obe učinkovali močno terapevtsko na slovenski narodni značaj (če se spomnim samo na poglavje o magistru, ki je padel s češnje, se ne morem nehat krohotat, zlasti ko posledice tistega padca čisto mimogrede omenijo nekaj poglavij naprej :)))). lp, proxima

1. sep 2010 15:26

Ko sem brala tisto, sem bila totalka šokirana - pridna Ilva, stanovitna Ilva, oh in sploh Ilva je kar dopustila, da je magister stegnil roke po njej - oh oh oh!!!! Takrat sem že mislila nehat brat. Ampak sem bila firbčna in sem brala naprej in sem mu grozotno zamerila, da je pol tako blaženo in mirno spal. Grrrr!

Ja, vidim, da bom morala na šengensko mejo in knjigo izkopat iz pozabe oz. nepredstavljive globine kartonastih škatel.

lp

 

cervus

1. sep 2010 15:57

No prav.

 

Lepa podoba

je človek pri jedi,

ko nič ne razmišlja.

Čeljusti mu meljejo

zobje drobijo,

oči pa žarijo

v nenavadni luči prasveta.

 

Kdo je avtor teh  verzov?

V slovenščini jih lahko preberemo v eni od iz nemščine prevedenih kuharskih knjig. Izšla je leta 1973 pri Mladinski knjigi. Avtor stihov je bil rojen v Nemčiji leta 1896, pred drugo svetovno vojno je emigriral v Ameriko, umrl je v Švici leta 1977.

Bil je pesnik, pisatelj in dramaturg, Brechtov sodelavec in avtor scenarija za znamenit film v katerem je nastopala Marlene Dietrich

 

nola

1. sep 2010 16:39

Zuckmayer.

lp

cervus

1. sep 2010 16:58

Seveda! Kar nadaljuj.

nola

1. sep 2010 20:48

V drugi polovici 19. stoletja je bila med meščani v Sloveniji (no, ja) zelo priljubljena teletina, še posebno recept "telečja glava na želvin način". Katera so bila želvina zelišča?

lp

cervus

1. sep 2010 23:13

Sem se spomnila navodil, ki jih daje Felicita Kalinšek za pripravo želvine juhe.

Občutljivejši člani naj tega ne berejo.

Da pokaže želva glavo, ji položi vroče železo na hrbet. Ko ji glavo odrežeš, prestrezi kri in sicer v kaplje kisa, če hočeš napraviti črno omako, ali pa v zriban kruh, ako hočeš narediti cmoke v juho. Nato sirovo stolci in olupi. Da jo laže stolčeš, postavi jo in udari s sekiro ob strani itd.

Recept za ponarejeno želvjo juho iz telečje glave gre pa takole:

Pol telečje glave, osminka masla, malo puste šunke, dve žlici sesekljanega peteršilja, malo timijana, majarona, bazilike, 2 sesekljani čebuli, nekaj narezanih šampinjonov ali drugih gob, 2 sesekljani šalotki, žlica moke, sol, poper, sok 1 limone, sok 1 grenke pomaranče, čajna žlička sladkorja in 3 litre goveje juhe. Kuhaj dokler meso ni mehko, potem pa začini z madierskim vinom.

Želvina zelišča naj bi torej bila peteršilj, timijan, majaron, bazilika, čebula, šalotke. sol, poper. limona, grenka pomaranča, sladkor in madiera.

 

 

 

 

nola

2. sep 2010 13:37

Ja, čisto pravilno - kar nadaljuj!

lp

 

cervus

2. sep 2010 14:49

Po kateri zgodovinski osebnosti je dobil ime dvojni biftek?

nola