Se gremo igrat?

30. maj 2007 21:44

Tihi glasek iz podzavesti mi sepeta, da gre za korenje. Ampak knjige se vedno nisem nasla! lp, proxima

31. maj 2007 8:10

Knjigo Zelenjavni vrt Georgea Seddona in Helene Radecke sem nasla, citat tudi - strani 169-172. Na strani 169 pise: "Rumeno korenje ima veliko, dolgo koreniko, široko ali debelo in rumeno obarvano, na vrhu je širša, spodaj koničasta, nikoli razcepljena ali razvejana. Prijetnega okusa je in zato ga običajno uporabljamo za prehrano." Iz dela "The English Herbal" zdravnika Williama Salmona, iz leta 1710. Na straneh 170-171 je velika slika korenja, ribežna in sklede naribanega korenja. Na strani 172 je tvoj citat, naveden je isti vir kot tri strani pred tem. Iz tega se da sklepat, da gre za korenje - tihi glasek je imel prav, zal pa tihi glasek se nikoli ni videl originalne knjige, ki mora biti sicer strasno zanimiva...:)) lp, proxima

31. maj 2007 8:27

proxima, saj sem vedlea, da boš našla knjigo...........................

No, zdaj veste še nekaj več o navadnem korenju, no ja, pravzaprav bolj rumenem, ki je pa, vsaj po mojem mnenju, veliko boljše od oranžnega.

Nadaljuj, prosim.

Že čakam(o) na tvoje vprašanje.

rimljanka

31. maj 2007 20:38

proxima, sila si . Pogledal sem v parih knjigah, pogooglal pa nič pametnega ni prišlo, v to knjigo sploh nisem pogledal ( pa tudi če bi, verjetno citatov ne bi našel, ker v kazalu ni nič ). ežoj

31. maj 2007 20:45

Ah, ežoj, bi našel, bi, je na sprednji strani fotka korenja, ćčez celo stran, na zadnji pa ta citat, he he. Enako je še za kumare in cvetačo, pa morda še za kaj.

 

rimljanka

31. maj 2007 21:27

rimljanka,

to je verjetno na ovitku, pri meni je ovitek že zdavnaj razpadel. 

ežoj

31. maj 2007 21:48

ne, ežoj, na 172 strani, vsaj v moji knjigi, leta 1985 izdani. rimljanka

31. maj 2007 23:13

Ti citati so najbolj odstekan del te knjige, zlasti tisti o grahu :)) Mislim, da si bo treba o priliki omisliti tudi original citatov, ze zaradi znanstvene radovednosti. Mnoge ljudske remedije nosijo v sebi zrno resnice, ceprav jim je treba dodati tudi scepec soli. Na primer korenje, ki pomaga proti vetru - pa ne proti mrzlim severnim vetrovom, ampak proti tistim bolj profanim, na primer fizolovim. Ljudski glas in tudi priznani zeliscarji, na primer Messegue, priporocajo malo soljeno korenckovo juho tudi odraslim ljudem in dojenckom, ki imajo drisko (in nedvomno pomaga pri nadomescanju izgubljene vode prav tako kot Nelit ali danes bolj ubikvitarna kokakola in slane palcke - vsebuje namrec enostavne sladkorje in kuhinjsko sol v precej pravilnih razmerjih). Zlasti me je tudi zanimalo, kaj naj bi bila "materina jeza" - zaradi poklicne deformacije sem pomislila, da bi slo lahko za nezazeleno nosecnost, ampak v celi vrsti zelisc, ki so na glasu, da povzrocajo splav, korenja zaenkrat se ne poznam. Vprasanje sledi jutri, da bo bolj zanimivo. *evil grin* lp, proxima

1. jun 2007 6:35

rimljanka,

imava različni knjigi. Moja je založba Mladinska knjiga, izdana l.1979. Str.172 je čist bela s omenjenim citatom, na strani 171 in 172 je res korenje in ribež  Drugač, iz te knjige večkrat citiram citat  s 152 strani: Svoj grah jem od nekdaj z medom. Tako mi razum veli, okus je sicer čuden, a grah se vsaj noža drži ( Anon, pojma nimam kdo bi to lahko bil ) 

ežoj

4. jun 2007 15:38

Jutri se je nekoliko raztegnil, ampak bo zato toliko slajsi. "Kaj bi **** svetnika gledal," pravi opolzka slovenska pesem. Velja tudi obratno: ce bi se sveti Ursuli v sanjah prikazovale drugacne barve, bi imela znana predjed v mnogih razlicicah najbrz drugo ime, vprasanje pa je, ce bi se tako romanticno zvenelo. O kateri jedi govorim in zakaj? lp, proxima