Oleandru rumenijo listi

30. jun 2006 10:42

Iri, rastejo tvojo oleandri v posodah ali direktno v zemlji? riba-ribica

30. jun 2006 12:33

Pri nas na Primorskem rastejo oleandri v zemlji in res ni potrebno zalivanje. anita

30. jun 2006 23:01

[citat=--kuharca37--]Oleander je rastlina,ki raste v primorju na prostem.Po moje ga preveč zalivaš,zato ti svetujem ,da ga takoj zaliješ s kakšnim sredstvom proti koreninski gnilobi in ga preseliš na sonce.Pri nas imamo oleander na dopoldanskem soncu,je pa res ,da ga zalivamo 1x na 7-10 dni in takrat obilno.Povej kako se bo stvar iztekla. Lep dan. Tudi moj oleander ima rumene liste in je v koritu. Je možno, da ga zalivate tudi v tej vročini smo 1x/teden? Očitno sem mojega opijanila. LP Lipa

1. jul 2006 12:59

Oleandri morajo biti obilno zaliti, če rasejo v koritu. Vsaj pri nas je tako. V tejle vročini jih zalivamo vsak dan, res pa je, da so v lesenih posoda, ki so se precej izsušile in zato kar nekaj vode odteče. mimika

3. jul 2006 12:01

Sončna stran vrta ali terase je idealno mesto za oleandre kjer boste s pravilno nego obilno nagrajeni z razkošnim grmovjem in bogatim cvetenjem od začetka poletja do pozne jeseni. Je zimzeleni grm mediteranskega porekla in jugozahodne Azije.To stebelce latinskega imena NERIUM OLEANDER že od 16.stoletja s svojim bujnim cvetenjem krasi mnoga dvorišča in vrtove.Do danes je razvito več kot 400 vrst različnih barv,cvetov in višine. Mediteranski vrt ali teraso si ne moreš zamisliti brez te zahvalne in lepe okrasne rastline. Zelo dobro prenaša tudi mestni vsega vsebujoči zrak, udarce vetra in ob morju slane morske kapljice. Oleander je "pivski bratec" (ima rad vodo) in ilovnato dobro drenirana tla. V kolikor je posajen v posodi, mora biti dovolj globoka,da razvije korenine in cvetel bo v raznih nijansah barv - bela,roza,rdeča,rumena - z blagim opojnim vonjem. OLEANDER NAJ BO LE ZA OKRAS Med najbolj nevarne okrasne rastline sodi oleander. V Sloveniji uspeva predvsem ob morju, kot okrasna lončnica (za gojenje potrebujemo zelo velik lonec) pa je razširjen tudi drugod po Sloveniji in Srednji Evropi. Oleander (Nerium oleander) spada v družino pasjestrupovk (Apocynaceae). Ta družina je razširjena najbolj v tropskih predelih, kjer posamezne vrste rastejo kot drevesa, grmi in ovijalke. Znana je po vrstah, ki vsebujejo farmakološko uporabne učinkovine, na primer rauvolfija, ter strupene srčne glikozide, prisotne predvsem v vrstah strofantusa. Usodno nepoznavanje Oleander je že zelo dolgo znan kot učinkovito sredstvo za odstranjevanje neželenih živali in v preteklosti tudi ljudi. Uporabo v zdravilstvu so poznali že v antiki, uporabljali so ga Paracelsus, Plinij in Galen. Pogosto so s poparkom iz oleandrovih listov skušali opravljati splav. Žal so se takšni poskusi pogosto končali s smrtjo nesrečne nosečnice. V nemških virih najdemo podatke o tem, da je oleander toksikološko pomembna rastlina, čeprav so v obdobju od 1967 do 1991, ko so zabeležili 325 primerov zaužitja listov ali cvetov oleandra, le pri sedmih odstotkih našli znake zastrupitve. Večinoma je šlo za majhne otroke. V starejših virih pa najdemo podatke o resnejših zastrupitvah, med katerimi je tudi več poskusov samomora. Zanimiv je primer, pri katerem je zastrupljenka prežvečila po oceni med pet in 15 listov oleandra in umrla zaradi zastrupitve s kardiotoničnimi glikozidi (podobne učinkovine so tudi v naprstcu, šmarnici in pomladanskem zajčjem maku). Druga zastrupljenka je zamenjala liste evkaliptusa (znana aromatična rastlina, ki vsebuje eterično olje značilnega vonja) z listi oleandra. Pripravila si je "zdravilni" čaj, ki jo je pripeljal v smrt. Ta primer je nenavaden in priča o popolnem nepoznavanju rastlin, saj imajo listi evkaliptusa značilen vonj, še posebno, ko jih zmečkamo. Zanimiv je tudi primer moškega, ki je v neki reviji prebral nasvet, da naj bi izvleček iz oleandra pomagal pri odvajanju od pijančevanja. Žal niso zapisali, da takšen zvarek lahko povzroči »dokončno prenehanje vseh vrst odvisnosti«. Nesrečni »odvisnik« je k sreči preživel. Učinkovine v listih in cvetovih oleandra so zelo grenkega okusa, ki odvrača živali in ljudi (predvsem otroke) od uživanja. Običajno rahlo prežvečen list hitro izpljunejo. Večja količina zaužitih listov povzroči bruhanje in tako odstrani strupeno vsebino iz želodca. Rumeni oleander Kot okrasno rastlino gojijo tudi rumeni oleander (Thevetia peruviana). Pri njem so najbolj strupena semena, ki jih v Indiji uporabljajo za namerno zastrupljanje živine, sicer pa redkeje za umore in samomore. Osem do 10 semen je odmerek, ki povzroči smrt odraslega človeka, še posebno, če je zdravniška pomoč pozna. Nekako po štirih urah po zaužitju semen je prognoza za zastrupljenega slaba in pomoč malo učinkovita. V literaturi najdemo podatek o raziskavi 170 primerov zastrupitve z rumenim oleandrom na Šrilanki v obdobju treh let. Med temi je bilo sedem smrtnih primerov, zastrupljenci pa so v primeru poskusa ali uspešno izvedenega samomora zaužili od pol do dvajset semen. V primerih, kjer ni prišlo do bruhanja ali pa je bila količina absorbiranih kardiotoničnih glikozidov prevelika, je prišlo do upočasnitve srčnega utripa in zastoja srca. Znani so tudi primeri zastrupitev mačk, ki so grizle oleandrove liste. Obe opisani vrsti vsebujeta v vseh rastlinskih delih kardiotonične glikozide, največ je oleandrina. Pri rumenem oleandru so najbolj strupena semena, pri navadnem oleandru pa listi. Pri oleandru iz rodu Nerium so razlike med vsebnostjo alkaloidov pri gojenih in samoniklih rastlinah. Prva pomoč pri zastrupitvi je takojšnja povzročitev bruhanja, ki odstrani zaužite rastlinske dele iz želodca, nato pa hiter obisk zdravnika ali bolnišnice. Če doma gojimo oleander, ga zaščitimo pred otroki oziroma jih skušamo posvariti pred nevarnostjo zaužitja listov. Slaba stran oleandra kljub lepoti je njegova strupenost (glikozid oleandrin),ki se nahaja v listih in debelni skorji. Čeprav je malo verjetno,da si kdo zaželi grizljati liste, je bilo zabeleženo kar nekaj primerov zastrupitve n.pr. z vodo v kateri je bila vejica oleandra in celo z dimom,ki je nastal pri gorenju vej, kjer se oleandri pomlajujejo z obrezovanjem, kot v priobalju kjer raste na prostem in je vzgoja ter nega relativno enostavna. V hladnejših krajih se vzgaja v posodah,katere pred zimo premestimo v zaščiten prostor na temperaturo,ki ne sme biti nižja od 5°C,čeprav prenese tudi kratkotrajno nižjo temperaturo. Najlažje oleander razmnožimo z reznicami debeline svinčnika,stare 1 - 2 leti in dolge 20 - 25 cm. S spodnjega dela odstranimo liste,postavimo v steklenico z vodo kateri smo dodali košček lesnega oglja,ki prepreči gnitje. Čez približno mesec dni se razvijejo korenine in mlade sadike posadimo v lončke,kjer se bodo razvijale do končne presaditve v veliko posodo ali stalno mesto v vrtu. Drug način: reznice posadimo v substrat za razvoj korenin zmešan iz enakih delov peska in humosa. Dobro je uporabiti hormon za pospešeno ukoreninjanje. Rosimo,da je neprestano vlažno. Bolezni in škodljivci: V poletjih z obilo padavin prihaja do gljivičnih oboljenj tako imenovanega suhega gnitja,drugi zelo pogost pojav je "rak" - gljivična infekcija ki napade celo rastlino.Oboleli del je treba nemudoma odstraniti in zažgati. Najčešči škodljivci na oleandru so listne uši in oleandrova ščitasta uš, katero najlažje odstranimo z vato namočeno v alkohol v kolikor se ne pojavi v velikih količinah ali pa z insekticidom za listne uši. Obe vrsti uši izločata medeno roso in listi postajajo sijajni in lepljivi, na medeno roso se naselijo gljivice (črnoprašne),ki povzročijo da listi počrnijo in odpadejo. No,vsako rumenenje listov ni nujen znak napada škodlivcev ali bolezni, ker oleander namreč v starih listih razgrajuje tvari,ki pospešujejo tvorbo novih poganjkov. Toliko o mojih osebnih izkušnjah z oleandri,predvsem z gojenjem na prostem ob morju,kjer pa jih je letošnja zima osmodila in bilo jih je potrebno skrajšati za 2 m.Sedaj so mladi poganjki visoki že okoli 60 - 80 cm, cveteli res ne bodo letos,bo pa zato drugo leto zid ob katerem so nasajeni zastrt s prekrasnimi in bujnimi večbarvnimi cvetovi,kjer ima svoje domovanje 10 želvic. Odcvetele cvetove odrežite s škarjami,oleander pa lahko oblikujete v obliki grma ali z odstranjevanjem stranskih vej vzgojite v drevesce, odstranjene vejice uporabite za razvoj novih mladih rastlin. Morda se bo kdo obregnil ob predolgem zapisu,vendar sodeč po sebi sem hvaležna vsakomur za vsako najmanjšo informacijo o podani temi, ker več ljudi več ve in praksa naredi mojstra. Do 20.leta jej kolikor moreš;do 50.samo toliko koliko moraš,po 50.letu pa jej kar se da malo...

12. jul 2006 9:26

mene pa zanimajo zelo praktični nasveti pri razmnoževanju. Kje je najbolje odrezati (vejico ob suhem lesu, ali na koncu katerekoli vejice... Lepo prosim za kakšen nasvet. Sicer poskušam na razne načine, vendar je uspeh zelo pičel. mimika

12. jul 2006 11:03

Haj! Mojai starša sta imela 20 let ogromno oleandrov, ki sta jih prodajala celo gostilnam. Letos pa se jima je zgodilo isto kot tebi, vendar jih kljub vsem mogočim zadevam nista uspela ohraniti in sta jih vrgla proč. Terasa je čisto opustošena kot po neurju, ker je bilo prej vse zeleno od oleandrov. Mogoče se je pa letos pojavila kaka taka bolezen? ZIMA

12. jul 2006 11:25

Oj! Moja mami ni mogla vzgojiti oleandra iz vejic (pa se je trudila kar nekaj časa). Nato je posadila semena. Sicer traja kar nekaj časa, da oleandri zrastejo, vendar so zelo lepi. LP naja1

12. jul 2006 12:03

naja, kje se dobi semena oleandrov. A se jih kupi, a jih je nabrla pri domačih oleandrih? mimika

12. jul 2006 14:07

mimika Vejico je najbolje kar odcesnit tam spodaj ob deblu. Iz semena še nisem vzgajala. Naredijo pa beli in rdeči oleandti ene strokce . Verjetno je tam seme. Bom poskusila še s tem. martina