6. sep 2006 20:31
Oprosti Veri, nisem prebrala vsega, kar si napisala, sem pa Lidkina sporočila in nekaj odzivov nanje. In ne morem si pomagati, da ne bi kaj pripomnila. Zanimivo, kako različne izkušnje imamo. Moje izkušnje s prodajalci na severni strani Karavank so še iz obdobja, ko smo obenem s kavo kupovali še smeti. Ker smo imeli maloobmejne propustnice, sem morala večkrat prisesti v avto, da so naši lahko kupili več stvari. Takrat sem bila še mlada in naivna, vendar sem kmalu zasovražila naše poti prek Ljubelja, ker nisem prenašala njihovega vzvišenega in posmehljivega odnosa. Priznam, da smo se ponižujoče tudi obnašali, ko smo drli tja gor in v avtomobilske blatnike skrivali kavo. Vendar je bilo to le ena od preživetvenih strategij ali ... kako smo preživeli komunizem in se celo smejali ... Njihov odnos mi je še danes živo pred očmi in po nakupih ne hodim več na senčno stran Alp. Razen enkrat na 3 leta v Ikeo, ampak tega ne štejem. Danes se mi Korošci samo še smilijo s svojo omejenostjo. Našim prodajalkam večinoma nimam kaj očitati. Večina jih je odličnih v svojem poslu. Kupec je za njih kralj. Včasih, ampak res redko, naletim na kakšno, ki ni za med ljudi. Lahko ima slab dan, kot ga imamo vsi. Lahko sem jo pa s svojim zoprnim in neprijaznim obrazom zamorila. Kaj vem. Ljudje žanjemo tisto, kar smo posejali. mimika